REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Začetek slovenskega scenarija v okrnjeni Bosni: predstavniki Republike srbske zapustili državne institucije

Začetek slovenskega scenarija v okrnjeni Bosni: predstavniki Republike srbske zapustili državne institucijeSlovenski odhod iz ZKJ, odhod Milorada Dodika iz predsedstva BiH

Razmere na »Zahodnem Balkanu« se ob vse slabšem zanimanju »mednarodne skupnosti« za ta del sveta znova vse bolj zapletajo.

ZDA se vse bolj ukvarjajo same s seboj in svojimi trgovinskimi spori, Evropa je v defenzivi zaradi brexita, razmere južno od Slovenije pa počasi znova postajajo vse bolj zapletene.

Poleg nerešenega kosovskega vprašanja, se v Črni gori dogaja prava vstaja velikega dela ljudstva zoper oblast avtokrata Mila Đukanovića, v sosednji Bosni in Hercegovini pa se že tako nefunkcionalna »zvezna« država nahaja pred novo blokado delovanja.

Podobnih je bilo že več, toda ta bi lahko bila nevarnejša, kajti podobno kot je Slovenija pred razglasitvijo samostojnosti iz zveznih organov Jugoslavije umikala svoje funkcionarje, sedaj zaradi sporov predvsem z bošnjaško SDA ravna tudi Republika srbska.

Ustavno sodišče BiH služi tudi kot orodje bošnjaške večine in zahodnega dela mednarodne skupnosti, s katerimi se spreminjajo pristojnosti različnih organov v BiH, tudi v nasprotju z Daytonskim sporazumom in praviloma v škodo interesov Republike srbske.

Vse pogosteje in bolj glasno se omenja tudi scenarij popolnega »odhoda« oziroma odcepitve Republike srbske.

Politiki v Republiki Srbski (Rs)so namreč soglasno sprejeli odločitev, da predstavniki Republike srbske, ki delujejo v institucijah Bosne in Hercegovine (BiH) prenehajo s sprejemanjem odločitev, vse dokler se ne sprejme novi zakon o Ustavnem sodišču BiH, v katerem ne bo tujcev.

Sodelovanje tujcev – tujih sodnikov – v Ustavnem sodišču BiH je sicer zapovedano s strani Daytonskega sporazuma. Po drugi strani pa se BiH ne more pridružiti EU, če ne bo popolnoma suverena država – kar s tujimi sodniki v najvišjem sodišču preprosto pač ni.

Hkrati to sodišče služi tudi kot orodje bošnjaške večine in zahodnega dela mednarodne skupnosti, s katerimi se spreminjajo pristojnosti različnih organov v BiH, tudi v nasprotju z Daytonskim sporazumom in praviloma v škodo interesov Republike srbske.

Dodik odhaja iz predsedstva BiH zaradi manjkajoče zastave Rs
Dodik odhaja iz predsedstva BiH zaradi manjkajoče zastave Rs. Vir: Screenshot N1TV

Takšnega preglasovanja pa si v tej republiki, eni od entitet BiH preprosto ne želijo več dovoliti.

Odločitev o blokadi dela zveznih organov so sprejeli vsi politiki v Republiki srbski na sestanku z Željko Cvijanović, predsednico Rs. Odločitev so podprle tudi vladajoče in opozicijske stranke iz Rs.

Razlog za takšno odločitev je bila nedavna odločitev ustavnega sodišča BiH, da razglasi za neustavnega člen zakona o kmetijskem zemljišču Rs.

S tem zakonom je predpisano, da kmetijsko zemljišče, ki je javna dobrina oziroma državna dobrina po sili zakona postane lastništvo Republike srbske. Ustavno sodišče BiH pa smatra, da gre za »izključno pristojnost BiH glede reguliranja vprašanja državne imovine.«

Za Republiko srbsko to predstavlja »udarec na njeno ozemlje«, saj bi s tem Republika srbska izgubila del svojega ozemlja.

To ozemlje pa je bilo določeno po vojni, leta 1995, ko je bilo sklenjeno, da bo Republika srbska obsegala 49 odstotkov ozemlja, Federacija BiH pa 51 odstotkov ozemlja.

Izetbegović pa je zatrdil, da se politiki v Rs do Daytonskega sporazuma obnašajo 'kot do švedske mize', in z nje jemljejo samo to, kar jim je všeč.

Željka Cvijanović je dejala, da se je Ustavno sodišče BiH najprej nezakonito vmešalo v entitetska vprašanja, sedaj pa celo v vprašanja ozemlja.

Sklicana je tudi nujna seja parlamenta Republike srbske, kjer bodo razpravljali o sporni odločitvi ustavnega sodišča in če do 17. februarja problem ne bo rešen, se bodo najprej umaknili srbski sodniki iz Ustavnega sodišča BiH. Te sklepe je podprla tudi opozicija.

»To naj bi bila pravna država? To je pravno, da ne rečem kaj, Daytonski sporazum je bil prekršen velikokrat, vse odločitve pa so bile v škodo Rs. Obveznost Američanov je, da se ne mešajo, vendar to počnejo. Dovolj je že tega, da o pravicah skrbi ameriško veleposlaništvo,« je dejal Milorad Dodik, srbski član kolektivnega predsedstva države.

Odločitev pomeni, da parlament BiH, Svet ministrov in predsedstvo BiH ne bo več moglo sprejeti nobene odločitve, dokler se ne bo spremenila sestava ustavnega sodišča v BiH. Za odločanje je namreč praviloma potrebna dvotretjinska večina glasov posamezne entitete.

Bošnjaški član predsedstva Bosne in Hercegovine Bakir Izetbegović. Vir: You Tube
Bošnjaški član predsedstva Bosne in Hercegovine Bakir Izetbegović. Vir: Screenshot You Tube

Ustavno sodišče BiH je sicer sestavljeno iz devetih sodnikov, celo trije od njih pa so tujci.

Doslej se je pokazao, da sta dva bošnjaška sodnika in trije tujci lahko z večino glasov sprejemali vse »potrebne« odločitve. Tako je bilo na desetine zakonov in predpisov spremenjenih v škodo Republike srbske.

Najbolj izrazita sta bila primera o razglasitvi praznika, dneva republike, ki se v Rs slavi 9. januarja, za neustavnega in ukinitev grba, zastave in himne Rs.

Ameriško veleposlaništvo je odločitev politikov v Rs obsodilo.

Rešitev je, da bo Rs šla po svoji poti in odšla. To pomeni, da bo oblikovala svoja neodvisna državna telesa, ki bodo delovala na ozemlju Rs. Ima vse elemente države, svoje institucije, svoj narod.

Tudi predsednik bošnjaške Stranke demokratske akcije (SDS) Bakir Izetbegović je že zavrnil zahteve po spremembi zakona o ustavnem sodišču BiH, član predsedstva BiH Milorad Dodik pa je nato zagrozil z odcepitvijo Republike srbske, če se to ne zgodi.

»Rešitev je, da bo Rs šla po svoji poti in odšla. To pomeni, da bo oblikovala svoja neodvisna državna telesa, ki bodo delovala na ozemlju Rs. Ima vse elemente države, svoje institucije, svoj narod,« je dejal Milorad Dodik za N1.

Izetbegović pa je zatrdil, da se politiki v Rs do Daytonskega sporazuma obnašajo »kot do švedske mize«,  in z nje jemljejo samo to, kar jim je všeč.

»Tudi mi bi si radi izbrali državo brez entitetskih delitev, parlamentarne procedure brez entitetskega glasovanja, imenovanja brez paritete, ki je redno v škodo najštevilčnejšega naroda, toda Daytonski sporazum je sprejet in podpisan, kakršen pač je. Uporabljal se bo v celoti. Ustavno sodišče z neodvisnimi in profesionalnimi tujimi sodniki je potrebno tej državi in nikakršni ultimati in blokade nas ne bodo prisilili, da se odrečemo temu mehanizmu«, je dejal predsednik največje bošnjaške stranke v BiH.

Vse skupaj zelo spominja na podoben odhod slovenskih komunistov s 14. kongresa ZKJ, ko so kongres zapustili, potem ko so bili na njem njihovi predlogi preglasovani.

Odhod slovenskih komunistov s 14. kongresa ZKJ
Odhod slovenskih komunistov s 14. kongresa ZKJ

Na podoben način je nato tudi slovenska skupščina sprejela posebne amandmane k slovenski ustavi, s katerimi je delovanje zveznih oblasti na ozemlju Slovenije dopustila zgolj ob dovoljenju slovenskih oblasti.

Po plebiscitu in šestmesečnem roku pa so se slovenski državni organi odločili za enostransko odcepitev od Jugoslavije.

Iz zveznih  organov so tedaj na poziv republiških praviloma odšli tudi slovenski delegati, torej poslanci in drugi funkcionarji.

Če ne bo kompromisa, bi BiH lahko doletela ista usoda, kot je nekoč že institucije »okrnjene« SFRJ.

Tudi politiki Rs v BiH poudarjajo, da so odgovorni predvsem svojemu narodu.

V primeru Slovenije pa je šlo za nekaj povsem novega v Evropi, kjer so bili takšni postopki do tedaj praviloma obsojeni na neuspeh.

Milan Kučan na 14. kongresu ZKJ
Milan Kučan na 14. kongresu ZKJ

V Republiki srbski imajo podoben scenarij pripravljen že dlje časa, če bo uresničen ali ne pa je odvisno od več faktorjev, kjer bo še posebej pomembno tudi stanje in razmerje sil v mednarodni skupnosti.

Te so za zdaj preprečevale takšen razvoj dogodkov, toda vpliv držav EU in ZDA v BiH dolgoročno slabi.

Vse večji je vpliv Rusije, Turčije in drugih regionanih sil.

Toda na ta način bi, če ne bo kompromisa, BiH lahko doletela ista usoda, kot je nekoč že institucije »okrnjene« SFRJ.

Delite članek