REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Vrh Nata: na zunaj demonstracija enotnosti, v zakulisju pa številni spori med članicami

Vrh Nata: na zunaj demonstracija enotnosti, v zakulisju pa številni spori med članicami Trump bi lahko umaknil ZDA tudi iz zveze NATO in drugih mednarodnih organizacij.

Vrh zveze Nato poteka z običajno ikonografijo – čestitkami, hvalisanjem o velikanskih zaslugah Severnoatlantske zveze za mir v svetu in ohranitev demokracije v Evropi, trepljanjem po ramenih in vzpodbudnih nasmeških.

O tragičnih posledicah intervencij zveze Nata po svetu – dober primer je na primer uničena Libija – tudi tokrat ne bo nobene razprave.

Vendar pa je v ozadju dogajanja veliko manj praznično.

O tragičnih posledicah intervencij zveze Nata po svetu – dober primer je na primer uničena Libija – tudi tokrat ne bo nobene razprave.

Vrh poteka samo en dan, kar je neobičajno.

Dogaja se v britanskem golf klubu – ker je še en poklon zveze Nato predsedniku ZDA, sicer ljubitelju golfa.

Vendar pa nič ne more skriti dejstva, da vrh zveze Nato v Londonu poteka tudi v senci ustavne obtožbe zoper ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Ta je ameriško vojaško pomoč Ukrajini, ki se je znašla pod vojaškim pritiskom Rusije, ustavil zato, da bi si z iskanjem »umazanije« o protikantidatu Josephu Bidnu izboljšal položaj za ponovno izvolitev na prihodnjih predsedniških volitvah leta 2020. Vodja demokratske večine Nancy Pelosi je prepričana, da je Trump s tem »podkupoval«.

Obenem pa Severnoatlantsko zavezništvo razdirajo še številni drugi problemi.

NATO / vojak

Turčija želi, da Nato obrambo njenih južnih meja vključi v svoje vojaške načrte in grozi, da v primeru zavrnitve zahtev ne bo potrdila krepitve sil zveze Nato v baltskih državah. Obenem Ankara nadaljuje s kupovanjem sofisticiranega ruskega orožja.

Nove raketne baterije S-400 naj bi v Turčijo najverjetneje prispele enkrat spomladi naslednje leto, že kupljene pa je Turčija uspešno preizkušala – pri detekciji ameriških letal F-16 in F-4, ki jih ima Turčija v svojem arzenalu.

Na vrhu se bosta srečala tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je dejal, da je Nato »možgansko mrtev« in Tayyip Erdogan, ki je francoskemu predsedniku predlagal, da naj preveri, ali ni morda on možgansko mrtev. Kar so v Franciji sprejeli kot žalitev in turškega veleposlanika takoj poklicali na zagovor.

Toda tokrat se je z Erdoganom strinjal tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki je Macronovo trditev o možganski smrti Nata označil kot nespoštljivo in nadvse odvratno.

Vendar bodo največ časa porabili prav za razpravo o »strateških premikih«, ki jih predlaga francoski predsednik.

Macron poziva tudi k ustanovitvi evropske vojske, ki bi seveda nujno – tekmovala z zvezo Nato.

Njegove ideje so zanimive, vendar jih nekatere članice ostro zavračajo.

Macron trdi, da bi Nato moral sodelovati s Kitajsko in Rusijo v boju proti terorizmu, ne pa da »balansira zoper njih.«

Macron ob tem poziva tudi k ustanovitvi evropske vojske, ki bi seveda nujno – tekmovala z zvezo Nato.

Zavrnil je tudi sedanji način sodelovanja evropskih držav i ZDA, ko evropske države kupujejo velike količine ameriškega dolga (obveznic) v zameno za ameriško vojaško zaščito. Vendar se bo pri tem, kot opozarja Bloomberg, moral soočiti tudi s »skepticizmom Angele Merkel

Nekateri v potezah Macrona vidijo oživljanje idej nekdanjega, legendarnega voditelja Francije in zagrizenega kritika zveze Nato - Charlesa de Gaulla.

Tako kot je de Gaulle postavljal pod vprašaj pripravljenost ZDA, da vodijo jedrsko vojno zato, da bi rešile Evropo, Macron zdaj postavlja pod vprašaj veljavnost člena 5. Washingtonske pogodbe.

Trump na vrhu NATO
Trump na vrhu NATO

Tudi zato, ker je svojo nepripravljenost, da bi ZDA branile članice Nata, ki ne izdvajajo dovolj za lastno obrambo večkrat javno izrazil tudi aktualni ameriški predsednik.

In tudi de Gaulle si je želel »detanta« z Rusijo in takšnih odnosov, ki bi Evropo osvobodili »voditeljstva ZDA.«

Na podoben način si Macron želi, da bi bila Rusija znova sprejeta kot sestavni del Evrope, ne pa država na njeni periferiji.

In Slovenija?

Slovenski politiki preprosto niso razumeli, da ima v nasprotju z evropskimi obrambnimi načrti v Natu še vedno prevelik vpliv Pentagon.

V Sloveniji politiki in diplomati vse to spremljajo z očitno osuplostjo in ponavljanjem starih floskul.

Slovenski politiki so se namreč dolga leta odkrito posmehovali že sodelovanju evropskih držav znotraj evropske varnostne in obrambne identitete (ESDI) in o evropskih obrambnih načrtih dolga leta govorili tako, kakor da bi šlo za pokojnika, ne pa za projekt, ki se pravkar rojeva in pri katerem bi morala sodelovati tudi Slovenija.

Preprosto niso razumeli, da ima v nasprotju z evropskimi obrambnimi načrti v Natu še vedno prevelik vpliv Pentagon, kar je jasno že iz dejstva, da je vsak poveljnik evropskih sil Nata zmeraj ameriški general, ki je hkrati tudi poveljnik ločenih, ameriških sil v Evropi.

In vse to se sedaj kaže tudi na vrhu zveze Nato v Londonu.

V Sloveniji pa ob vsem tem še vedno ni konsenza o potrebi po kritičnem odmiku od zveze Nato in večji podpori samostojni evropski obrambi, še manj odločnosti pa je glede oboroževanja zanemarjene Slovenske vojske.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek