sreda, 27. november 2024 leto 29 / št. 332
Zvezi Nato, možgansko mrtvi pri sedemdesetih, bo pomagala skupina modrecev z »usmerjanjem elektrošoka«
Potem ko je ameriški predsednik Donald Trump postavil pod vprašaj smisel obstoja zveze Nato, francoski predsednik Emmanuel Macron pa sklenil, da je Nato »možgansko mrtev«, bodo v Nato zaprosili za pomoč »skupino modrecev.«
Srečanje 29-tih voditeljev držav članic zveze Nato ob 70-obletnici zavezništva bo sicer potekalo v Londonu, samo nekaj dni pred usodnimi volitvami, ki bodo pomembne tudi za odločitev o izstopu Velike Britanije iz Evropske Unije.
Na vrhu zavezništva julija leta 2018 je ameriški predsednik Donald Trump namigoval tudi na možnost, da ZDA izstopijo iz zveze Nato, predvsem zaradi premajhnih prispevkov držav članic za skupno oboroževanje, vendar je potem svoje kritike omilil.
Zaradi enostranskih potez ZDA pa se je nato oglasil francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je dejal, da je Nato »možgansko mrtev.«
Kritika je sledila po umiku ameriških sil iz Sirije brez posvetovanj z zavezniki, čemur je sledila ofenziva turških sil na pripadnike kurdskih enot YPG, ki so bile sicer ameriški zavezniki v boju proti Islamski državi.
Da bi razčistili vprašanja prihodnosti zveze Nato bodo na vrhu najverjetneje sprejeli francosko-nemški predlog o oblikovanju skupine »spoštovanih osebnosti« oziroma »modrecev«, ki naj bi o prihodnosti zavezništva premišljevali pod vodstvom generalnega sekretarja zveze Nato Jensa Stoltenberga.
O sklepih svojih premišljevanj naj bi Nato obvestili leta 2021, pred naslednjim vrhunskim srečanjem zavezništva.
»Poskusili bomo kanalizirati elektrošok, ki so ga sprožili Macronovi komentarji tako, da bi strukturirali politično debato,« je dejal višji francoski diplomat, vključen v te razprave.
Cilj je ustvarjanje »ponovno uravnoteženega transatlantskega zaveništva«, saj tudi Evropa ugotavlja, da naj bi bilo na plečih ZDA preveč odgovornosti.
Skupina modrecev, ki bo določila prihodnost zavezništva naj bi bila majhna, v njej pa bodo verjetno nekateri bivši državniki in še »nekateri, ki bi lahko predlagali bolj radikalne ideje.«
Da bi se približali ameriškemu predsedniku Trumpu naj bi v zavezništvu tudi dvignili porabo za obrambo in zmanjšali vsoto, ki jo morajo ZDA plačevati za poveljstvo zveze Nato in osebje od leta 2021 naprej.
Članice zavezništva naj bi tudi pokazale večjo bojno pripravljenost in porabo več sredstev za obrambo – tu pa predvsem Slovenija, ki je na repu držav članic tako po pripravljenosti vojske kot po vojaških izdatkih ne bo mogla pokazati kaj posebnega.
Obenem bo samo enodnevni sestanek v luksuznem golf klubu nenavadno kratek za zvezo Nato, tudi zato, da bi se zmanjšal vpliv dogodka na notranjepolitične razmere v Veliki Britaniji, ki se pripravlja na volitve 12. decembra.
Zveza Nato je bila sicer ustanovljena leta 1949 zaradi nasprotovanja tedanji Sovjetski zvezi, v zadnjem času pa s težavo išče pravi smisel obstoja.
Zaradi nasprotij med različnimi članicami je tudi nemška kanclerka Angela Merkel prišla do sklepa, da potrebuje Evropa lastno obrambo in se ne more več zanesti na zvezo Nato.