REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Slovenijo brezpilotni letalniki ne zanimajo, Srbija pa jih pravkar kupila šest

Slovenijo brezpilotni letalniki ne zanimajo, Srbija pa jih pravkar kupila šestKitajski dron v Srbiji Vir: Tanjug, Twitter

Enajst članic zveze NATO, med njimi tudi dve sosedi Slovenije, je ustanovilo skupen program šolanja pilotov letal in dronov v Evropi.

To so Bolgarija, Hrvaška, Češka republika, Madžarska, Črna  gora, Grčija, Severna Makedonija, Portugalska, Španija in Turčija, ki so podpisale pismo o nameri za ustanovitev Nato centra za šolanje letenja v Evropi (Nato Flight Training Europe  - NFTE).

Skupaj bodo prispevale sredstva in opremo za šolanje pilotov bojnih letal, helikopterjev in dronov.

Veliko manjših držav namreč ima potrebo po šolanju pilotov, vendar v tako majhnem obsegu, da to ne opravičuje ustanovitev letalskih centrov v teh državah.

Zakaj se Slovenija pobudi ni pridružila, nam je nedavno odgovorilo Ministrstvo za obrambo.

Kitajski dron v Srbiji

»Slovenija se pobudi ni pridružila iz dveh vsebinskih razlogov. Prvi razlog je, da pobuda predvideva medsebojno izmenjavo obstoječih zmogljivosti za usposabljanje pilotov reaktivnih letal, helikopterjev in brezpilotnih letal, na teh področjih pa Slovenija ali nima potreb (reaktivna in brezpilotna letala) ali pa ima zadostne lastne zmogljivosti v Letalski šoli Slovenske vojske. Drugi razlog je, da Slovenska vojska usposabljanje vojaških pilotov izvaja po standardih, ki temeljijo na civilnih predpisih,« so zapisali v svojem odgovoru.

Vendar pa nekatere druge države nimajo takšnih zadržkov glede novih kapacitet, predvsem pa na vse bolj pomembnem področju – uvajanju dronov.

Tudi državam, ki nimajo denarja za velike in drage reaktivce, droni vse bolj pomagajo pri nadzoru zračnega prostora in nadzoru iz zračnega prostora.

Brezpilotni letalniki imajo na sodobnih bojiščih vse večjo vlogo. Tudi državam, ki nimajo denarja za velike in drage reaktivce, droni vse bolj pomagajo pri nadzoru zračnega prostora in nadzoru iz zračnega prostora.

To so ugotovili tudi v Srbiji, kamor je iz Kitajske pravkar prispelo veliko transportno letalo s šestimi brezpilotnimi letalniki.

»Imajo velik domet, lahko zadenejo cilje z oddaljenosti devetih kilometrov in snemajo teren ter objekte ki so pomembni za Srbijo, globoko na ozemlju sovražnika,« je dejal srbski predsednik Aleksandar Vučić ob prikazu novih brezpilotnih letal CH-92A Vojske Srbije na letališču v Batajnici.

CH - 92A dron

Pri tem so se dogovorili tudi za transfer tehnologije za podoben srbski sistem Pegaz, od evropskega Airbusa pa so kupili helikopterje. Za zdaj so kupili 18 raket, vendar jih bodo še dokupili. Vsaj dron lahko nosi dve takšni raketi, vsaka pa stane 50 000 dolarjev.

Sliši se kot nekaj, kar bi tudi Sloveniji lahko prišlo precej prav, na primer ob mejah s Hrvaško, nadzoru slovenskega akvatorija in podobno. Ampak vse to Slovenije ne zanima. Ker ne zanima zveze Nato.

Nenad Miloradović iz podjeta SDPR je dejal, da so novi droni pomembni tudi pri laserskem označevanju ciljev, upravljanju s topniškim ognjem in pri izvidovanju.

Sliši se kot nekaj, kar bi tudi Sloveniji lahko prišlo precej prav, na primer ob mejah s Hrvaško, nadzoru slovenskega akvatorija iz zraka in podobno.

Ampak vse to Slovenije ne zanima. Ker ne zanima zveze Nato.

V času, ko se je bilo potrebno odločiti za vstop v zvezo Nato so predstavniki takratne vlade pogosto predstavljali vse prednosti, ki jih bi s tem lahko imela Slovenija – predvsem bolj poceni in lažje nabaljanje orožja, skupni centri za šolanje, logistični centri (tudi na slovenskih tleh) koriščenje kapacitet zavezništva za Slovensko vojsko in podobno.

Zdaj pa je od vsega tega ostalo le bore malo, Slovenijo pri opremljenosti vojske in pri uvajanju nove tehnologije prehitevajo celo države, ki niso v nobeni vojaški zvezi.

Delite članek