Trumpov poraz: Kako je sionizem uničil republikance in ZDA potisnil na pot propada

Vmesne volitve v ZDA so prinesle pričakovan rezultat – republikanci so izgubili, demokrati pa pridobili večino v obeh domovih (predstavniškem in senatu) ameriškega kongresa.

Donald Trump bo še naprej najpomembnejši akter zunanje politike, a naslednji dve leti bo, ko gre za zakone »lame duck« - predsednik brez prave moči pri sprejemanju zakonov.

V ozadju pa se bo še dodatno okrepila »globoka država«, aparat, ki skoraj samostojno vodi ameriško politiko, predvsem zunanjo – ne glede na to, kdo sedi v Beli hiši.

In mnogi se tega zavedajo. Vladimir Putin je na to večkrat javno opozoril.

Sprememba zato v resnici ni tako drastična, kot se zdi.

Bo pa odločilna za republikansko stranko in Trumpa osebno.

V ZDA je tako, da volivci bežijo od norcev na oblasti. Histerično iščejo rešitev v sistemu, ki je ustvarjen tako, da elita vedno dobi svoje. Tako so bežali od demokratov v Trumpov objem, zdaj so spoznali, da je Trump teslo in so pobegnili nazaj k demokratom. https://t.co/5Uj24a2F93

— Sašo Ornik (@jinaver) November 4, 2026

Trumpov vpliv na izvolitev številnih funkcionarjev, zlasti zveznih sodnikov se bo zmanjšal in znova bo izpostavljen preiskavam ter morda celo ustavnim obtožbam.

Da karkoli pomembnega on sam doseže v primeru ukrajinske ali iranske vojne je odslej še manj verjetno, kot je bilo doslej.

Kar je naredil, je naredil v dveh letih doslej in to je bilo večinoma – katastrofalno.

Američani o volitvah še zmeraj zbirajo vtise.

Komentatorja Constantin von Hoffmeister in Aleksander Dugin, eden iz Nemčije in drugi iz Rusije pa sta medtem v svoih komentarjih iz različnih zornih kotov že poskusila poskusila pojasniti, kaj se je v resnici zgodilo.

Ker gre za komentatorja, ki se v »osrednjih« medijih seveda skoraj nikoli ne pojavljata, imata pa ugled v alternativnih medijih, ki veliko bolj točno opisujejo svet, v katerem živimo, so ta njuna razmišljanja še posebej zanimiva.

Constantin von Hoffmeister  je svoje razmišljanje podal v eseju »Zlata doba, ki ni nikoli prišla: Trumpov republikanski propad« in podnaslovom Vojna, izdaja in smrt Amerike na prvem mestu na Substacku, filozof Alexander Dugin pa je na isti platformi svoje razmišljanje naslovil »Kako je sionizem pripeljal Trumpa do propada«.

Democrats just took the House and the Senate. Not by a little. By a wave. They flipped seats in Texas, Kansas, Iowa, Ohio, South Carolina and North Carolina. Places that have not elected Democrats in decades. Kansas had not sent a Democrat to the Senate since 1932. Texas had not done it since the 1980s. Trump spent months telling voters to treat the midterms like he was on the ballot. Then, after the results came in, he said he was not on the ballot and would have won in a landslide if he had been. The money is spent. The ads are over. The votes are counted. Trump stays president. Democrats now control the budget, the investigations, and the power to block every major bill he wants. Hey @grok is this the biggest midterm rebuke in modern history, or just the start of a two-year standoff?

— Ravi (@ravimane53) November 4, 2026

Oba pa se strinjata, da je Donald Trump – pošteno zavozil svoj drugi predsedniški mandat.

»Ameriški narod je izrekel svojo sodbo, in ta je uničujoča. Na vmesnih volitvah 3. novembra so republikanci utrpeli hudo poraz, saj so izgubili nadzor nad predstavniškim domom in senatom, medtem ko se je zlata doba, ki jo je obljubil Donald Trump, sesula v politično ponižanje. Trump je republikanske volivce praktično prosil, naj si zamislijo, da je na volilnem listku njegovo ime. Ti so upoštevali njegov nasvet in glasovali v skladu z njim.

Rezultat je bil nacionalno zavračanje vlade, ki je obljubljala ponovno vzpostavitev ameriške veličine, namesto tega pa je oživila prav tisti establishment, ki ga je domnevno prišla uničiti. Dve leti po svojem zmagoslavnem povratku v Belo hišo je Trump svojo stranko potegnil v prepad. Demokrati niso zmagali zato, ker bi ponudili veličastno alternativo. Zmagali so, ker so se milijoni Američanov naveličali tega, da jih zavajajo.

Lawrence Says Trump’s Presidency Is Effectively Powerless as Republicans Lose Their Grip on Congress Host: “I'd like to get your reaction.” Lawrence: “The Trump reign of terror is over. This changes everything. The governing of the country has now just shifted out of the White House.” Katy Tur: “There's no more Pete Hegseth-like figures who are going to be confirmed through the Senate, whether justices or cabinet nominees.” Lawrence: “None of the Trump kind of choices could ever be confirmed now in the United States Senate.”

— ‏ً (@dyklumi) November 4, 2026

V središču te katastrofe stoji Trumpova nepotrebna vojna proti Iranu, konflikt, ki ga poganjajo izraelski interesi in ga zagovarjajo sionistični intervencionisti, ki so ponovno pridobili vpliv nad Washingtonom. Trump je obljubil, da bo Ameriko obdržal izven tujih vojn.

Namesto tega je dopustil, da so se Združene države zapletle v še eno katastrofo na Bližnjem vzhodu, pri čemer je žrtvoval ameriško blaginjo za geopolitične ambicije Benjamina Netanjahuja. Posledice so segle daleč onkraj bojišča.

Cene bencina in dizla so poskočile, stroški prevoza so se zvišali, navadni Američani pa so se znašli v položaju, da so plačevali za vojno, ki je niti niso hoteli niti potrebovali. Tovornjakarji, kmetje, industrijski delavci in družine so bili prisiljeni financirati še eno avanturo zunanjepolitičnega establišmenta. Predsednik, ki je obljubil, da bo Ameriko postavil na prvo mesto, je še enkrat dal prednost tujim interesom pred lastnim ljudstvom.

Gospodarske posledice so bile še posebej uničujoče, ker je Trump svoj politični povratek zgradil na preprosti obljubi: vse bo postalo cenejše. Bencin, živila, stanovanja, elektrika in osnovne življenjske potrebščine naj bi spet postale dostopne.

Namesto tega se je ameriški potrošnik soočal z naraščajočimi stroški, gospodarsko negotovostjo in prizorom predsednika, ki si je čestital, medtem ko so se navadna gospodinjstva borila za preživetje. Vojna z Iranom je zaostrila energetsko krizo, carine in gospodarski eksperimenti iz Washingtona pa so dodali še dodatni pritisk.

Republikansko vodstvo je pričakovalo, da bodo volivci navdušeno sprejemali domoljubne slogane, medtem ko bodo na bencinskih črpalkah plačevali več. A slogani ne morejo napolniti rezervoarja za gorivo, govori o ameriški veličini pa ne morejo poravnati računa v supermarketu. Delavski Američani, ki so Trumpa ponovno pripeljali na oblast, so ugotovili, da je zlata doba obstajala predvsem v predsedniških govorih.

Izda se je razširila tudi na področje priseljevanja. Trump je obljubil množične izgone, ponovno vzpostavitev suverenosti na mejah in odločen prelom s politiko priseljevanja svojih predhodnikov. Vendar se obsežna kampanja izgona, ki so jo pričakovali njegovi podporniki, v obljubljenem obsegu nikoli ni uresničila.

Potekale so izvršilne akcije, spopadi in neskončne izjave o »odločenosti«, toda ničesar, kar bi spominjalo na celovito preobrazbo, ki je bila oglaševana med kampanjo. Vlada je raje izbirala dramatične napovedi in skrbno inscenirane prikaze avtoritete kot težko delo temeljite prestrukturiranja sistema priseljevanja.

Spet je postalo nemogoče skriti razliko med Trumpovo retoriko in njegovimi dosežki. Milijoni so glasovali za nacionalno obnovo, ne pa za še eno gledališko predstavo, v kateri so isti problemi preživeli pod novo zbirko sloganov.

Amerika tudi ni bila priča veliki industrijski in infrastrukturni renesansi, ki jo je obljubil Trump. Kje so bile veličastne nove tovarne, obnovljeni mostovi, preoblikovane železniške proge in industrijska mesta, ki bi se dvignila iz desetletij zapuščenosti? Kje je bil nacionalni gradbeni program, ki bi pokazal resničen prelom z izčrpano gospodarsko politiko preteklosti?

Ne glede na posamezne naložbe in projekte, ki jih je lahko oglaševala administracija, ni bilo celovite preobrazbe infrastrukture, vredne veličastnega zgodovinskega jezika, ki ga je uporabljal Trump. Ameriško srce je ostalo obremenjeno z upadajočimi skupnostmi, propadajočimi javnimi objekti in dolgoročnimi posledicami deindustrializacije.

Namesto da bi nacionalna sredstva usmeril v obnovo, se je Washington vrnil k znanim prednostnim nalogam vojaške moči, geopolitičnega spopada in zahtevam močnih finančnih interesov. Ameriki je bilo obljubljeno ponovno rojstvo, dobila pa je še en krog imperialističnega vzdrževanja.

Morda je bila največja prevara Trumpov domnevni upor proti neokonzervativnemu establišmentu. Že leta so podporniki gibanja MAGA obsojali arhitekte katastrofalnih ameriških zunanjepolitičnih intervencij, stalno washingtonško birokracijo in politično elito, ki je ameriški narod obravnavala kot instrument globalne dominacije.

Trump je trdil, da predstavlja uničenje tega sistema. Vendar pa je njegova druga administracija vedno bolj prevzemala njegove prioritete. Jezik se je spremenil, osebnosti so se spremenile, domoljubni simboli so postali še bolj ekstravagantni, toda vsebina je ostala boleče znana: vojaške intervencije v tujini, brezpogojna podpora Izraelu, spopadi s suverenimi silami, kot sta Rusija in Kitajska, ter podrejanje domače blaginje strateškim ambicijam v tujini.

Obljubljena revolucija se je končala z istimi starimi neokonzervativnimi neumnostmi, ki se zdaj tržijo pod oznako »America First«. Gibanje, ki je obljubljalo, da bo strmoglavilo establishment, je postalo njegova najnovejša preobleka.

Poraz republikancev razkriva tudi šibkost političnega gibanja, ki je organizirano okoli osebnosti enega človeka in ne okoli koherentnega programa nacionalne obnove. Trump je zahteval zvestobo, zavračal kritiko in nesoglasja znotraj lastnega gibanja obravnaval kot izdajo. Vendar osebna zvestoba ne more nadomestiti političnega neuspeha.

Od njegovih podpornikov se je pričakovalo, da bodo opravičili vsako prelomljeno obljubo, ker naj bi bila alternativa domnevno še slabša. Ta argument je končno izgubil svojo uporabnost. Ko so Američani glasovali proti republikancem, niso nujno podprli demokratskega establišmenta, katerega bilanca globalizma, intervencionizma in gospodarskega slabega upravljanja ostaja enako katastrofalna.

Mnogi so se preprosto odrekli nagraditvi predsednika, ki je izdal pričakovanja, ki so ga pripeljala na oblast. Vmesne volitve so pokazale, da populistični upor ne more neskončno dolgo preživeti na nostalgiji, političnem gledališču in ponavljanju že prelomljenih obljub.

Razpad republikancev označuje nekaj pomembnejšega kot le še eno spremembo nadzora nad kongresom. Pomeni uničenje politične iluzije, ki je očarala milijone Američanov in navdihnila nacionalistična gibanja po vsem zahodnem svetu. Trump je obljubil mir, prinesel pa je vojno.

Obljubil je blaginjo, prinesel pa je višje cene. Obljubil je množične izgone, a ni izvedel preobrazbe, ki so jo pričakovali njegovi podporniki. Obljubil je industrijsko preporod, a ni ponudil nobene velike nacionalne obnove. Predvsem pa je obljubil, da bo premagal neokonzervativni establishment, na koncu pa je sprejel prav njegov program.

Tragično je, da demokrati, ki so imeli korist od tega spektakularnega neuspeha, v veliki meri predstavljajo isti propadajoči politični red. Amerika je zdaj ujeta med dvema strankama, ki se ne strinjata v retoriki, hkrati pa ohranjata bistvene strukture imperialistične moči. Zlata doba ni nikoli prišla. Ameriškemu ljudstvu je bila ponujena revolucija, dobilo pa je še eno vlado starega režima. Trumpov največji politični dosežek je morda na koncu bil uničenje gibanja, ki je verjelo, da ga bo rešil,« ocenjuje Hoffmeister.

Alexander Dugin je na podoben način ocenjeval, kako je Trumpova kapitulacija pred neokonzervativci in sionističnimi interesi pripeljala do njegovega političnega padca in kaj se mora Rusija iz tega naučiti.

»Trumpa je na vmesnih volitvah popolnoma uničila »šesta kolona« znotraj njegovega lastnega spremstva. Šesta kolona je najhujša stvar, ki se lahko zgodi državi in političnemu režimu. Obstaja v vsaki družbi, čeprav se njena usmeritev, struktura in podrejenost zunanjim centrom odločanja razlikujejo od države do države.

V Trumpovem primeru je bil ta center Netanjahuov Izrael. V drugih primerih to vlogo igrajo same Združene države, Nato ali EU. Toda osnovni mehanizem ostaja isti. Znotraj elit so vedno tisti, ki ne služijo interesom lastnega naroda in države, temveč neki zunanji sili.

Največja nevarnost šeste kolone pa je, da se njeni člani skrivajo za fasado popolne zvestobe in predanosti vladarju. Peta kolona deluje odkrito, zato jo je lažje prepoznati in, če obstaja politična volja, tudi zatreti. Razkrivanje šeste kolone zahteva posebno ideološko strokovno znanje. Preprosto izpolnjevanje ukazov in spoštovanje zakona ni dovolj. Prav to so vrzeli, skozi katere šesta kolona prodira v sistem.

V Združenih državah Amerike je gibanje MAGA nihalo med ideološkim jedrom desničarskega populizma in neokonzervativci, povezanimi z odkritimi sionisti in »krščanskimi« sionisti. Populisti so nasprotovali tujim intervencijam (zlasti vojni z Iranom), »Deep State« in Epsteinovi skupini.

Neokonzervativci in sionisti so podpirali vse tri: tuje intervencije, opravičevanje Epsteina in »Deep State« (ki jo sami sestavljajo). Sprva sta bila oba tabora popolnoma lojalna Trumpu. Toda populisti so se iskreno zavzemali za Ameriko, medtem ko so neokonzervativci v njej videli le orodje za uresničevanje povsem drugačne agende. Trump je zavrnil prve in zaupal drugim.

Utrpel je uničujoč in odmeven poraz, predvsem zato, ker je pokazal popolno preziranje tega, kar je želelo ljudstvo. Ameriško ljudstvo nasprotuje vojni in tujemu lobiranju ter želi, da se rešijo njihovi domači problemi – kar je Trump zanemaril in namesto tega stvari še poslabšal.

To torej ni bilo naključje, ampak neizogibna posledica.

Ob opazovanju teh dogodkov moramo potegniti lastne zaključke. Šesta kolona ne obstaja le v Rusiji; njen obstoj je neizogiben. Po desetletjih odkritega prozahodnega in liberalnega vpliva je skoraj gotovo razširjena med rusko elito, kjer je verjetno še posebej zakoreninjena.

Še nekaj: Rusija je tarča namerne kampanje mrežne vojne. Ta vojna poteka na številnih frontah in uporablja različne metode, vendar je njeno glavno orožje prav šesta kolona. To je najučinkovitejše orodje sovražnika, ker udari od znotraj, ker je sovražni element vgrajen v strukture moči, v sam državni aparat, in ne zunaj njega, v opoziciji (ki morda sploh ne obstaja).

Prepričan sem, da so naše protiobveščevalne službe osvojile načela mrežne vojne. Zdaj je čas, da te veščine v celoti uporabijo.

Po katastrofalnem porazu Trumpa na vmesnih volitvah bodo dogodki po svetu dobili še posebej zlovešč značaj. Vsa upanja, da se bo situacija na ukrajinski fronti nekako rešila sama od sebe, so neodgovorna in jalova.

Kijevski režim bo zdaj postal drznejši (Zelenski in voditelji EU so bili prepričani, da je Trump igral v korist Rusije, kar v resnici sploh ni bilo res), in ni si težko predstavljati, kam bo to vodilo. Zelenski je v zadnjih tednih že ob vsaki priložnosti brez sramu žalil Trumpa, prepričan, da bo ameriški predsednik iz vmesnih volitev izšel dramatično oslabljen.

Prepoznati in natančno analizirati moramo vse, kar se je zgodilo v Združenih državah, pa tudi dogajanje na izraelskih volitvah (poraz Netanjahuja) in to, kar se zdaj odvija v Evropi (kjer vse gori).

Posebno poglavje sodobne zgodovine se je zaključilo. Konec ene stvari je začetek druge. Pomembno je, da Rusija v tem novem poglavju sodeluje kot neodvisen akter, aktivno in odločno,« je ocenil Dugin.

V svoji ločeni izjavi za Sputnik pa je Dugin podal še bolj mračno napoved, v kateri je »padec Trumpa povezal z vzponom liberalne diktature in napovedal celo – »ameriško državljansko vojno!«

»Po večini napovedi bodo Trump in republikanci na vmesnih volitvah izgubili nadzor nad Kongresom. In če se to zgodi, bo maščevanje demokratov proti Trumpu in njegovim podpornikom takšno, kakršnega še nismo videli.

Nikoli mu ne bodo odpustili stanja strahu, ki so ga doživeli, ko je Elon Musk ustanovil Ministrstvo za vladno učinkovitost (DOGE) in začel razgrajevati Ameriško agencijo za mednarodni razvoj (USAID).

Resnično so verjeli, da bo Trump izpolnil svoje obljube in da bo »globoka država« kmalu izkoreninjena.

A Trump nikoli ni zadal odločilnega udarca, zato bodo ljudje, ki jih je poskušal napasti, ponovno združili svoje vrste in sprožili protinapad.

Menim, da obtožba Trumpa sploh ni izključena. Tam se bo pojavila prava liberalna diktatura v duhu »Tuska« ali »Macrona«. Glede na obseg intenzivne polarizacije v družbi ne bi izključil niti izbruha državljanske vojne znotraj Združenih držav. Zato menim, da se bo situacija v Ameriki zaostrila in močno razplamtela.

Edini manever, ki ga ima Trump še na voljo, je, da tvega vse in se odloči za skrajne možnosti, kot da nima ničesar izgubiti, tako da skupaj z Netanjahuom napade Iran, kar bo sprožilo verigo katastrofalnih in nepredvidljivih reakcij.

Z drugimi besedami: Trumpov poraz bi se lahko končal z nečim povsem strašnim! Trump je bil upanje konservativnih slojev v Ameriki, Evropi in po celem svetu. Po drugi strani pa Trump sam pravi, da izguba Kongresa zanj ne bo pomenila konca.

To je morda res, a v resnici po mojem mnenju od Trumpa ni več mogoče pričakovati nič dobrega; kajti četudi bi hotel storiti kaj dobrega, mu njegovi trdno zakoreninjeni nasprotniki tega preprosto ne bodo dopustili.

Kljub temu je prav on tisti, ki v tem trenutku preprečuje, da bi svet zdrsnil v propad. Svet se še vedno opira nanj in se po njem ravna. To zadnje preostalo ravnovesje je odvisno od protislovnega in nezanesljivega človeka, kot je Trump, in prav to naredi situacijo izjemno napeto in nevarno za Evropejce, za Američane in za samo Rusijo,« je ocenil Aleksander Dugin.

Sporočilo je jasno: pripnite se. Čakajo nas burni dnevi, meseci in leta….