REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Slovenski piloti se v okviru NATO ne bodo šolali, ker droni SV ne zanimajo, vojaške pilote pa šolajo kot civilne

Slovenski piloti se v okviru NATO ne bodo šolali, ker droni SV ne zanimajo, vojaške pilote pa šolajo kot civilneMiGi 21 Hrvaške vojske - njihovi vojaški piloti se bodo šolali skupaj z drugimi članicami, slovenski pa ne. Vir: MORH

V času, ko se je bilo potrebno odločiti za vstop v zvezo NATO so predstavniki takratne vlade pogosto predstavljali vse prednosti, ki jih bi s tem lahko imela Slovenija – predvsem bolj poceni in lažje nabavljanje orožja, skupne centre za šolanje, logistične centre (tudi na slovenskih tleh), koriščenje kapacitet zavezništva za Slovensko vojsko in podobno.

Od leta 2004 pa do danes je velik del teh obljub ostal le prazna črka na papirju.

NATO countries sign LoI to create a network of pilot training facilities in Europe. Read more at https://t.co/zxjejL1tgR#militaryaviation #pilottraining @NATO #NATO #Bulgaria #Croatia #CzechRepublic #Greece #Hungary #Montenegro #NorthMacedonia #Portugal #Romania #Spain #Turkey pic.twitter.com/QEttyrDngw

Toda sedaj je kar enajst članic zveze NATO sprejelo odločitev o šolanju pilotov članic zveze NATO v skupnem programu.

Enajst članic zveze NATO, med njimi tudi dve sosedi Slovenije (in še dve državi naslednici SFRJ), je namreč ustanovilo skupen program šolanja pilotov letal in dronov v Evropi.

Enajst članic zveze NATO, med njimi tudi dve sosedi Slovenije (in še dve državi naslednici SFRJ), je namreč ustanovilo skupen program šolanja pilotov letal in dronov v Evropi.

To so Bolgarija, Hrvaška, Češka republika, Madžarska, Črna gora, Romunija, Grčija, Severna Makedonija, Portugalska, Španija in Turčija, ki so podpisale pismo o nameri za ustanovitev NATO centra za šolanje letenja v Evropi (Nato Flight Training Europe - NFTE).

Skupaj bodo prispevale sredstva in opremo za šolanje pilotov bojnih letal, helikopterjev in dronov.

Veliko manjših držav namreč ima potrebo po šolanju pilotov, vendar v tako majhnem obsegu, da to ne opravičuje ustanovitev letalskih centrov v teh državah.

Pilatusi Slovenske vojske. Vir: SV

Skupno šolanje pilotov pa je zato toliko bolj razumno.

Obenem bo ta pobuda omogočila pilotom, da se bodo, kot je dejal namestnik generalnega sekretarja zveze NATO, šolali »bliže domu.«

Sporazum so torej podpisali vsi obrambni ministri zainteresiranih držav, med njimi pa ni bilo – Mateja Tonina, slovenskega obrambnega ministra.

In to prav tistega, ki v novem programu vlade glede oboroževanja vojske želi na vsak način imeti tudi transportno letalo.

Zakaj Slovenije v tem programu ni, smo namreč že pred 10. dnevi vprašali tudi slovensko obrambno ministrstvo.

Vojaška brezpilotna letala
Droni so v sodobnih vojnah vse pomembnejši, toda Slovenija jih nima in se ne zanima niti za šolanje pilotov ...

Sedaj smo namreč prejeli odgovor Ministrstva za obrambo, v katerem so zapisali naslednje:

Pobuda predvideva medsebojno izmenjavo obstoječih zmogljivosti za usposabljanje pilotov reaktivnih letal, helikopterjev in brezpilotnih letal. Na teh področjih pa Slovenija nima potreb (reaktivna in brezpilotna letala).

»Slovenija se pobudi ni pridružila iz dveh vsebinskih razlogov. Prvi razlog je, da pobuda predvideva medsebojno izmenjavo obstoječih zmogljivosti za usposabljanje pilotov reaktivnih letal, helikopterjev in brezpilotnih letal, na teh področjih pa Slovenija ali nima potreb (reaktivna in brezpilotna letala) ali pa ima zadostne lastne zmogljivosti v Letalski šoli Slovenske vojske. Drugi razlog je, da Slovenska vojska usposabljanje vojaških pilotov izvaja po standardih, ki temeljijo na civilnih predpisih. Slovenska vojska se sicer glede sodelovanja v tovrstnih večnacionalnih pobudah odloča glede na zmožnosti in potrebe, nastopa pa tako v večnacionalnih in dvostranskih pobudah kot prejemnica ali izvajalka usposabljanja. Kot uspešen primer sodelovanja Slovenske vojske izpostavljamo sodelovanje v večnacionalni pobudi za skupno usposabljanje helikopterskih posadk za podporo specialnih sil (MSAP, Zadar) in usposabljanje helikopterskih posadk Črne gore pri uvajanju treh novih helikopterjev Bell-412 v preteklem letu.«

Na vprašanje, ali Ministrstvo za obrambo načrtuje, da bi se SV pridružila omenjeni iniciativi 11 članic zveze NATO in če ne, zakaj, so odgovorili, da Slovenska vojska v tem trenutku ne predvideva spremembe obstoječe odločitve glede sodelovanja v konkretni pobudi.

Droni so vse pomembnejši v vojskovanju na modernih bojiščih.

Vendar se zdi, da omenjeni odgovor razkriva vrsto novih problemov.

Slovenija se za drone zanima in je sodelovala tudi v mednarodnih programih za njihov razvoj, zato je nenavadno, da si ne želi šolanih pilotov, če že reaktivnih letal nima.

Ob tem postajajo droni vse pomembnejši v vojskovanju na modernih bojiščih.

V Srbijo jer na primer pravkar prispelo veliko transportno letalo s številnimi kitajskimi droni. Da Slovenska vojska v tej smeri ne razmišlja in ne šola pilotov je naravnost zaskrbljujoče.

F-16 Turčije
Turški F-16 med izstreljevanjem vab.

Enako velja za prvi razlog za nesodelovanje, da Slovenija namreč ni zainteresirana za izmenjavo, ker ima lastnih zmogljivosti dovolj.

To pomeni, da Slovenija NATO razume kot trgovino z zastonj blagom, kjer se samo jemlje in ne daje.

To pomeni, da Slovenija NATO razume kot trgovino z zastonj blagom, kjer se samo jemlje in ne daje.

Ali ni smisel zaveznštva parav v tem, da tisti, ki nekaterih zmogljivosti nimajo, le-te pridobijo s strani drugih, ki jih imajo in se tako vojske dopolnjujejo?

Slovensko nebo varujejo italijanski, ameriški in madžarski lovci.

Slovenija pa svojih zmogljivosti ne želi deliti, ker jih ima zase dovolj. Po tej logiki bi bilo slovensko nebo prazno, ker imajo italijanski, ameriški in madžarski lovci na svojem področju več kot dovolj dela in jim ni potrebno varovati še slovenskega neba.

In če Slovenija prisega na bilateralno sodelovanje, potem bi lahko bila mirno tudi nevtralna država, ne pa članica NATO. Smisel zveze NATO je prav v multilateralnem sodelovanju.

In na koncu je seveda še veliko vprašanje, kako usposobljeni so za vojne razmere slovenski vojaški piloti, ki se šolajo - po civilnih programih.

Druge države k temu pristopajo veliko bolj odgovorno. Hrvaška, na primer, ima v bazi Zemunik močan center za šolanje pilotov in za učenje ustrezna vojaška letala.

Piloti se šolajo na letalih Zlin 242L, pa tudi na turbopropelerskem letalu Pilatus PC-9, kar je tudi edino bojno letalo Slovenske vojske.

Za šolanje pilotov helikopterjev uporabljajo helikopterje Bell 206B jet Ranger III.

Marko Lipovac - zaključna naloga

To bi lahko bilo zanimivo tudi za Črno goro in za BiH, ki sicer sodeluje samo v Partnerstvu za mir.

Vprašanje izbora države šolanja je pomembno tudi za pilote, ki v nekajletnem šolanju razvijejo svoj odnos tudi do države gostiteljice šolanja.

Črna gora je doslej na primer šolala pilote v Grčiji in Severni Makedoniji, vendar se vse bolj opira na hrvaški šolski sistem.

Marko Lipovac - zaključna naloga

Podobnih kapacitet je veliko tudi v drugih državah, v sodelovanju s katerimi bi Slovenska vojska lahko morda prej prišla do potrebnih kadrov.

Iz omenjenega odgovora MO pa prav tako ni mogoče razbrati, kako bo Slovenija rešila problem prestarih vojaških pilotov, kjer bi bilo sodelovanje v pobudi zveze NATO zelo dobrodošlo.

Sedaj NATO ponuja vsaj neke nove priložnosti. Minister Tonin pa – nič.

Iz nalog samih pilotov namreč, kot smo že opozorili, izhaja, da v SV po sedanjem načinu šolanja pridobijo usposobljene vojaške pilote šele, ko so stari najmanj 32 let, medtem ko so v drugih državah in po nekdanjem sistemu v Jugoslaviji podobno usposobljeni piloti končali šolanje s 26 leti (ali celo manj), kot je že leta 2010  pokazala zaključna naloga Marka Lipovca, slušatelja 21. generacije šole za častnike, specializanta letalstva.

Da je starost slovenskih pilotov previsoka, je po njegovi anketi menilo 79 odstotkov samih slovenskih vojaških pilotov, 88 odstotkov pa jih je bilo že pred desetletjem prepričanih, da se odhodi iz vojske dogajajo predvsem zaradi neurejenega statusa.

Od tedaj pa se je zaradi krize stanje v Slovenski vojski zgolj še poslabševalo.

Sedaj NATO ponuja vsaj neke nove priložnosti.

Ampak Ministrstvo za obrambo trdi, da teh kapacitet zveze NATO Slovenija sploh ne potrebuje! Zakaj smo torej sploh v zvezi NATO?

Delite članek