Pristransko: Mednarodno kazensko sodišče zavrnilo preiskavo ameriških zločinov, Trump razglasil še eno zmago

Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je v soglasni odločitvi zavrnilo preiskavo ameriških sil zaradi morebitnih vojnih zločinov v Afganistanu. Ameriški predsednik Donald Trump je to odločitev že označil za »veliko mednarodno zmago.«

Istočasno je tudi opozoril sodišče, da naj niti v prihodnje ne poskusi preiskovati ali obsoditi bodisi Izraelce bodisi Američane, na podlagi pritožb Palestincev, ki so zahtevali preiskavo zoper Izrael.

»To je velika mednarodna zmaga, ne samo za te domoljube, pač pa za vladavino prava. Pozdravljamo to odločitev in ponavljamo naše stališče, da ZDA ameriške državljane ocenjujejo po najvišjih pravnih in etničnih standardih.«

To seveda ni res, kajti številni primeri iz preteklosti, ko so ameriška sodišča zelo blago ali pa sploh niso obsojala zločinov ameriških vojakov v tujini dokazujejo, da bodo zločini na ta način kvečjemu znova nekaznovani.

Pri tem je seveda še posebej očitno, da za velike države in še ZDA posebej veljajo drugačni standardi kot za manjše države. Medtem ko se sodi vojakom iz slabotnejših držav, so vojaki ZDA na ta način popolnoma imuni pred pregonom, ne glede na zločine, ki jih storijo.

Pri tem prav tako ni mogoče mimo dejstva, da je bila odločitev sodišča v tem primeru storjena pod velikim pritiskom ZDA. 

Svetovalec za nacionalno varnost ZDA John Bolton je namreč že 11. septembra 2018 zagrozil sodnikom in tožilcem ter drugim uradnikom Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) z aretacijo, če si bodo drznili sprožiti postopek proti ameriškim vojakom. ICC je namreč tedaj že obravnavalo obtožbe o ameriških zlorabah v Afganistanu.

Bolton je ICC označil za ustanovo, ki ne odgovarja nikomur in je nevarna za ZDA, Izrael in druge zaveznike. Kakršenkoli postopek proti ameriškim vojakom bi bil po njegovih besedah popolnoma neutemeljen in neupravičen.

Uradnikom ICC, ki bi bili vpleteni v takšne postopke, je Bolton zagrozil s prepovedjo vstopa v ZDA in aretacijo.

»Če se sodišče spravi na nas ali naše zaveznike, tega ne bomo mirno gledali,« je sporočil Bolton, ki je leta 2002 kot državni podsekretar v State Departmentu po ukazu takratnega predsednika Georga Busha mlajšega umaknil podpis ZDA k rimskemu statutu za ustanovitev ICC.

Američani so se distancirali od ICC zaradi strahu pred morebitnim pregonom njihovih vojakov in obveščevalcev, ki kršijo človekove pravice med vojno proti terorizmu. Bolton je zdaj napadel še kredibilnost ICC z besedami, da bi sodišče moralo kaznovati storilce najhujših grozodejstev, vendar pa naj bi bilo neučinkovito in nevarno ter nelegitimno.

Američane moti, da je tožilstvo ICC novembra 2017 sporočilo, da namerava začeti preiskavo zločinov v Afganistanu, ki se bo osredotočila na afganistanske varnostne sile, talibane, teroriste in ameriške vojake ter obveščevalce.

Bela hiša je zagrozila, da bodo, če se bo preiskava Američanov res začela, sprejeli več ukrepov. Sodnikom in tožilcem ICC bodo prepovedali vstop v ZDA, blokirali njihova sredstva v ZDA in jih kazensko preganjali.

Z državami bodo sklenili še bolj zavezujoče bilateralne sporazume proti izročanju Američanov ICC, v Varnostnem svetu OZN pa bodo ZDA poskrbele, da ICC ne bo imel nobenih pooblastil za jurisdikcijo nad Američani in državljani zavezniških držav, ki niso ratificirale rimskega statuta. ZDA so bile sicer glavna podpornica za pregon vojakov in častnikov drugih držav, osumljenih vojnih zločinov, na primer tudi na področju nekdanje Jugoslavije, kjer so podpirale delo sodišča ICTY.

Očitno pa je, da spoštovanja pravil, ki jih zahtevajo za druge države, ZDA ne želijo uveljaviti pri obravnavi obtožb o zločinih lastnih vojakov in se v tem pogledu smatrajo za »nekaj več« od stalih držav sveta.

Zanimivo bo opazovati, ali bo sporazum o neizročanju ameriških državljanov ICC z ZDA v prihodnosti podpisala tudi Slovenija, ki je v zvezi NATO sicer prav tako zveznica ZDA.

Pritiski ZDA na Slovenijo in ostale članice EU so se sicer pričeli že leta 2003. Slovenija je tedaj sporočila, da bo glede vprašanja Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) ravnala tako kot druge članice Evropske unije.

Vendar bi se tudi zaradi tega vprašanja Slovenija in vse ostale članice EU ob precej drugačni politiki sedanje ameriške administracije, ki sankcij proti zaveznicam ne izključuje, lahko v prihodnje znašle tudi na udaru ameriških povračilnih ukrepov - in to kljub temu, da spadajo med ameriške zaveznice.

In kot kaže zadnji primer ICC, njihovi pritiski lahko obrodijo sadove. To pa pomeni, da že imamo opraviti z »selektivno pravičnostjo« v svetu, kjer se za zločine obtožujejo državljani manjših držav, medtem ko državljani velikih - običajno pa gre za vojake - uidejo kazni, kljub storjenim zločinom.

Selektivna pravičnost pa seveda pomeni, da pravičnosti pravzaprav - ni.