Mednarodno kazensko sodišče praznuje 20 let

Mednarodno kazensko sodišče (ICC), prvo stalno mednarodno kazensko sodišče za storilce najhujših zločinov, danes praznuje 20 let. Pravno podlago za njegovo ustanovitev, rimski statut, je namreč 17. julija 1998 sprejelo 120 držav. Statut je začel veljati 1. julija 2002, ko ga je ratificiralo 60 držav, ICC ima danes 123 članic, tudi Slovenijo.

Mednarodna skupnost si je vse od nürnberških in tokijskih procesov po drugi svetovni vojni prizadevala ustanoviti stalno mednarodno kazensko sodišče. Pot v to smer je bila v 90. letih prejšnjega stoletja začrtana z ustanovitvijo Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo in Mednarodnega kazenskega sodišča za Ruando.

Ker sta bili ti sodišči ustanovljeni le za sojenja za zločine, ki so bili storjeni znotraj točno določenega časovnega obdobja in določenega oboroženega spopada, je bilo pozneje doseženo splošno soglasje, da je treba ustanoviti stalno mednarodno kazensko sodišče, spominjajo na spletni strani zunanjega ministrstva. Mednarodni skupnosti je to uspelo po burni diplomatski konferenci v Rimu 17. julija 1998.

ICC je neodvisna mednarodna organizacija, katere naloga je pred roko pravice pripeljati odgovorne za hude mednarodne zločine, vključno za genocid, hudodelstva zoper človečnost in vojna hudodelstva, ko nacionalna sodišča tega ne morejo ali ne želijo storiti. Sodišče s sedežem v Haagu ni del sistema Združenih narodov.

Prav na današnji dan bo simbolično nastopila tudi aktivacija pristojnosti sodišča za kaznivo dejanje agresije, kar lahko označimo kot eno vidnejših prelomnic v delovanju sodišča, so spomnili na slovenskem zunanjem ministrstvu.

Na spletni strani ICC so ob obletnici svojega nastanka spomnili, da lahko dajo glas in obraz neštetim žrtvam, rimski statut pa je postavil najvišje pravne standarde. Urad tožilca pri ICC trenutno vodi 11 preiskav, z izjemo Gruzije se vse nanašajo na afriške države, v teku je tudi deset preliminarnih preiskav. Sodišče je doslej zaprlo šest primerov, v štirih primerih je sojenje v teku, v enem je bil obsojeni v prizivnem postopku oproščen.

Dejstvo je sicer, da med drugim velesili Rusija in ZDA rimskega statuta nista ratificirali, vplivne države, kot so Kitajska, Indija, Pakistan ali Turčija, pa tudi od vojne razdejani Irak pa ga niso podpisali oz. niso člani sodišča. Sodišče se je poleg tega med drugim soočilo s kritikami, predvsem iz ust voditeljev afriških držav, da je pristransko in da je orodje zahodnega imperializma, saj da kaznuje le voditelje manjših, šibkih držav, medtem ko ignorira zločine, zagrešene s strani bogatejših in vplivnejših držav.

Pri organizaciji za človekove pravice Human Rights Watch pa so ob obletnici med drugim opozorili, da bi morale države članice spričo naraščanja izzivov okrepiti podporo sodišču. Njegova dejavnost bi bila namreč po mnenju HRW potrebna še v številnih drugih krajih. S prstom so pokazali tudi na nezadostno finančno podporo držav članic, ki pokrivajo proračun sodišča, na nezadostno podporo vlad pri izvajanju preiskav in aretacij, prav tako pa na napake predstavnikov sodišča.

Ob 20. rojstnem dnevu ICC bodo na sedežu sodišča v Haagu in na sedežu ZN v New Yorku pripravili niz dogodkov, današnji dan pa je tudi dan mednarodnega kazenskega pravosodja.

Na slovenskem zunanjem ministrstvu pa so ob jubileju ICC zapisali, da Slovenija ostaja aktivna in prepoznavna članica sodišča. "Zavezanost, da prispevamo h krepitvi mednarodnega pravosodja, odraža usmerjenost naše zunanje politike, ki temelji na premisi vladavine prava, spoštovanja mednarodnega prava in zavedanja, da brez spoštovanja človekovih pravic in zagotavljanja odgovornosti za storjene najhujše zločine ni trajnega miru in varnosti ter tudi ne družbenega napredka."

Kot so še zapisali, je sodišče med drugim doseglo prepoznavne dosežke na področju sodne prakse, pomoči žrtvam in učinkovitostjo delovanja. Slovenija pa bo njegovo delo še naprej podpirala in se zavzemala za univerzalno, neodvisno in učinkovito sodišče.