REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Nevarna zaostritev: po ukazu Trumpa z napadom drona ubit general Sulejmani, drugi najpomembnejši človek v Iranu

Nevarna zaostritev: po ukazu Trumpa z napadom drona ubit general Sulejmani, drugi najpomembnejši človek v IranuAtentat: General Sulejmani
Ameriško-iranska »hladna vojna« v Iranu bi sedaj lahko hitro prerasla v veliko bolj nevarno eskalacijo konflikta.

Ameriško-iranska »hladna vojna« v Iranu bi sedaj lahko hitro prerasla v veliko bolj nevarno eskalacijo konflikta, predvsem v Iraku, pa tudi drugje v regiji.

Po ukazu ameriškega predsednika Donalda Trumpa je bil namreč z napadom drona ubit general Kasem Sulejmani (Quassem Suleimani), drugi najpomembnejši človek v Iranu.

Bolj pomemben od njega naj bi bil samo še iranski verski voditelj Ali Hamnej.

Mnogi so Sulejmanija že videli kot naslednjega voditelja Irana. Gre za poveljnika iranskih si Al Kuds.

Sulejmanija so ubili v trenutku, ko so ga lokalni zavezniki peljali z letališča v Bagdadu.

Pri tem je bil v drugem avtomobilu ubit tudi namestnik PMU Abu Mahdi al-Muhandes, Sulejmenijev tesen sodelavec in namestnik Ljudskih mobilizacijskih enot (PMU), ki so del armade Iraka.

Napadena sta bila oba avtomobila.

Američani so izstrelili najmanj tri rakete.

Vozila so zadeli blizu skladišča na letališču v Bagdadu. Takoj zatem so ustavili promet na sicer civilnem letališču, ki je gorelo, okoli njega pa so leteli ameriški helikopterji.

Skupaj naj bi v  napadu umrlo sedem oseb, med njimi tudi tiskovni predstavnik PMU. Dvanajst pripadnikov iraških sil naj bi bilo ranjenih.

Iz teh enot so že sporočili, da je šlo za bojazljivo bombardiranje Američanov, iz Teherana pa sporočajo, da bodo napadi le še podvojili odpor v regiji zoper Izrael in ZDA.

V Izraelu so medtem prav tako v visoki pripravljenosti zaradi morebitnih iranskih povračilnih napadov.

Bolj pomemben od njega naj bi bil samo še iranski verski voditelj Ali Hamnej. Bil je odgovoren za vojaške operacije na ozemlju Libanona, Sirije in Iraka.

Sulejmani je bil kar zadnjih 20 let na čelu iranske specialne enote Al Kuds (Al Quds) – dela iranske revolucionarne garde, odgovorne za vojaške in tajne operacije v tujini.

Iranski poveljnik je odgovoren za vojaške operacije na ozemlju Libanona, Sirije in Iraka.

Že pred dvema letoma so se pojavile špekulacije o tem, da naj bi ZDA dale »zeleno luč« za atentat nanj.

Prav v tem času je ostro zagrozil aktualnemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu.

Kasem Sulejmani
Kasem Sulejmani

»Blizu vas smo, kjer si niti predstavljati ne morete. Uničili bomo vse, kar imate,« je konec julija 2018 eden najvplivnejših ljudi na Bližnjem vzhodu sporočil predsedniku ZDA.

Če bodo ZDA začele vojno, jo bo Islamska republika končala, je dodal.

Tako se je odzval na tvit, ki ga je Trump namenil iranskemu predsedniku Hasanu Rohaniju, ko je ta izjavil, da bi »morala merila vedeti, da je mir z Iranom mati vsega miru in vojna z Iranom mati vseh vojn«.

Trump je Rohaniju tedaj sporočil, naj »nikoli več ne grozi ZDA«.

General Sulejmani je aktivno pripravljal načrte za napade na ameriške diplomate in pripadnike ameriških sil v Iraku in po vsej regiji, trdi Pentagon.

Odnosi med Teheranom in Washingtonom so se poslabšali po tem, ko je Trump enostransko in ne da bi Iran prekršil sporazum odstopil od dogovora, ki ga je Iran sklenil z zahodnimi državami leta 2015 in v skladu s katerim so bile odpravljene sankcije proti Islamski republiki Iran, ko je ta obljubila, da se odpove svojemu jedrskemu orožju.

Dogovor je potrdil tudi VS OZN, zato so ZDA in ne Iran s tem kršile tudi mednarodno pravo.

Sedaj so se odnosi med ZDA in Iranom v zgodnjih jutranjih urah petka zelo poslabšali v »dramatični eskalaciji konflikta v že tako krvavem spopadu med Washingtonom in Teheranom za vpliv v regiji,« poroča Guardian.

Do napada namreč prihaja zatem, ko so ZDA z zračnimi napadi na pripadnike šiitskih iranskih milic oziroma Ljudskih mobilizacijskih enot (PMU) ubile več deset pripadnikov teh enot in civilistov, zaradi česar so besne množice pripadnikov teh enot in civilistov tudi vpadle v ameriško veleposlaništvo v Iraku.

Množica v veleposlaništvu ZDA v Iraku
Vdor v ameriško veleposlaništvo v Bagdadu. Z zasedbami veleposlaništev imajo v ZDA slabe izkušnje ...

Zaradi tega je protestirala tudi vlada v Iraku. Vse skupaj pa se je že pred tem začelo z napadi PMU na ameriška oporišča, v katerih je bil ubit en ameriški pogodbenik.

Pri tem je Iran prav te dni izvedel tudi skupne manevre z Rusijo in Kitajsko, predsednik ZDA pa je v Kuvajt, za zaščito veleposlaništva poslal dodatnih 750 vojakov, nekaj tisoč pa naj bi jih bilo še pripravljenih za posredovanje.

Obrambni minister ZDA Mark Esper je dejal, da pričakujejo nove napade v regiji.

Blizu vas smo, kjer si niti predstavljati ne morete. Pridite. Pripravljeni smo, je spročal Sulejmani.

»General Sulejmani je aktivno pripravljal načrte za napade na ameriške diplomate in pripadnike ameriških sil v Iraku in po vsej regiji. Napad je bil usmerjen v to, da odvrne prihodnje načrte za napade s strani Irana. ZDA bodo nadaljevale z vsemi nujnimi akcijami za zaščito naših ljudi in interesov, kjerkoli v svetu bi se nahajali,« je po napadu sporočil predstavnik Pentagona.

Nekaj minut pred tem sporočilom je predsednik Trump »tvitnil« ameriško zastavo brez kakršnegakoli komentarja.

Po podatkih ZDA naj bi bil Sulejmani odgovoren za več sto, verjetno pa celo več tisoč smrti pripadnikov ameriških sil v regiji, v kateri je deloval več kot deset let.

Pri tem se je, da bi bila ironija še večja, precej časa tudi boril skupaj z Američani – proti pripadnikom ISIS-a oziroma t. i. Islamske države.

Zarif in iranska raketa
Zunanji minister Irana Zarif in balistična raketa Irana.

General Sulejmani, general-major iz vrst elitne Revolucionarne garde in vrhovni poveljnik Al Kudsa, njenih posebnih enot, zadolženih za operacije zunaj Irana (ki so od leta 2007 na ameriškem seznamu terorističnih organizacij), je že večkrat ob svojih nastopih pojasnjeval, da se je moral »kot vojak odzvati na grožnje«.

Tudi po poročanju ameriških poveljnikov naj bi imel Sulejmani neverjetno karizmo.

»Govorite z menoj, ne s predsednikom. Pod častjo mu je, da bi vam odgovoril,« je sporočil Trumpu.

»Blizu vas smo, kjer si niti predstavljati ne morete. Pridite. Pripravljeni smo,« je dodal in predsedniku ZDA očital, da uporablja jezik »nočnih klubov in kazinojev«.

Veljal  je za najbolj nevarnega poveljnika Bližnjega vzhoda, pa tudi za človeka, ki ga Američani sovražijo, in enega njihovih največjih sovražnikov.

Trn v peti ZDA je še iz 80. let prejšnjega stoletja in iransko-iraških vojn.

Na iranski družbeni lestvici se je začel vzpenjati po islamski revoluciji leta 1979.

Do revolucije je bil sin revnega kmeta in nekvalificiran delavec. Revolucionarni gardi se je pridružil v prvih dneh revolucije. Na čelo Al Kudsa se je povzpel leta 1998.

Iranska vojska Vir:PIxsell
Pripadniki iranske vojske. Vir: Pixsell

Po ameriški invaziji na Irak in po terorističnih napadih na ZDA septembra 2001 je Sulejmani začel graditi »os upora« proti Washingtonu in zaveznicam ne le v Iraku, temveč v vsej regiji.

Po padcu režima Sadama Huseina leta 2003 je aktivno začel sodelovati pri krepitvi šiitske večine v Iraku, za katerega pravijo, da je njegov drugi dom.

Tudi po poročanju ameriških poveljnikov naj bi imel Sulejmani neverjetno karizmo.

Njegove vojaške sposobnosti so mu priznavali tudi najhujši sovražniki. Igral je pomembno vlogo pri izgonu ISIS iz Iraka in Sirije.

Ko so borci ISIS zavzeli Mosul, Tikrit in več drugih mest, blizu je bil tudi padec Bagdada, je Sulejmani odšel v iraško prestolnico in prevzel njeno obrambo.

Po zaustavitvi ofenzive ISIS v Iraku je moral odhiteti na pomoč Al Asadu v Damask.

Tisti, ki so ga poznali, so ga opisovali kot vedno mirnega človeka, ki le redko povzdigne glas.

Tisti, ki so ga poznali, so ga opisovali kot vedno mirnega človeka, ki le redko povzdigne glas.

»V prostoru je lahko deset ljudi, a ko pride Sulejmani, se ne usede zraven njih. Usede se na drugo stran prostora, sam in tiho. Ne govori veliko, preprosto sedi in posluša,« je o njem povedal eden izmed nekdanjih visokih iranskih politikov.

Ob tem je predsednik ZDA napad ukazal v trenutku, ko se sam nahaja pred ustavno obtožbo zaradi zlorabe pooblastil, kongres pa je zaradi praznikov razpuščen.

To pa je že naletelo tudi na kritiko demokratov v ZDA.

»Eden od razlogov, zaradi katerih v splošnem ne ubijamo tuje politične uradnike je prepričanje, da bo takšna akcija privedla do še več, ne pa manj ameriških žrtev. To bi morala biti naša resnična, huda in pereča skrb danes,« je zapisal demokratski senator Chris Murphy na Twitterju.

Delite članek