REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Stisnili so jih v kot in jih dobili po rafinerijah: Trump izbira iranske tarče, Iran pa opozarja ZDA na svoj »takojšen odgovor«

Stisnili so jih v kot in jih dobili po rafinerijah: Trump izbira iranske tarče, Iran pa opozarja ZDA na svoj »takojšen odgovor«Trumpove grožnje Teheranu

Kaj se je pravzaprav zgodilo med Iranom, ZDA in Savdsko Arabijo, da ves svet sedaj znova trepeta pred izbruhom nove bližnjevzhodne vojne?

Sporočilo Teherana Washingtonu je jasno – lahko ste močnejši, toda iz tega ne boste odnesli cele kože.

Doyle Macmanus v svoji analizi v Los Angeles Timesu vse skupaj pojasnjuje z navedbo 800 let starega verza perzijskega pesnika Sadija: »Ali ne vidite, kako bo mačka, stisnjena v kot, s svojimi drobnimi kremplji izkopala oči leoparda?«

In danes na Bližnjem vzhodu Iran, obkoljen s strani ZDA, z gospodarstvom v prostem padu in pod vojaškim pritiskom igra prav to vlogo – v kot stisnjene mačke.

Sporočilo Teherana Washingtonu je jasno – lahko ste močnejši, toda iz tega ne boste odnesli cele kože.

Napadi na naftne rafinerije v Savdski Arabiji, ki so proizvodnjo savdske nafte zmanjšali na polovico, so odgovor Irana na pritiske ZDA. In to je znova privedlo do novih napetosti.

Po začetnih borbenih tvitih je ameriški predsednik Donald Trump sicer nekoliko umiril retoriko, vendar se je nato sam znašel na tnalu kritik nekaterih senatorjev, češ da je premalo odločen glede Irana.

Tarče ZDA v Iranu
Donald Trump naj bi imel v Iranu na voljo precej tarč, opozarja britanski Sunday Times.

Obenem pa tudi Donaldu Trumpu, ki je Iran s svojimi sankcijami na prodajo nafte stisnil v kot, pričelo zmanjkovati poti za rešitev krize.

Trump si je sicer zaželel srečanja z iranskimi voditelji, toda pri tem je pozabil, da v Iranu televizijska »žajfnica«, podobna tisti, ki jo je Trump priredil svetu na srečanju s Kim Jong-unom ne bi bila dobro sprejeta.

Zato so takšna srečanja zavrnili.

Danes na Bližnjem vzhodu Iran, obkoljen s strani ZDA, z gospodarstvom v prostem padu in pod vojaškim pritiskom igra prav to vlogo – v kot stisnjene mačke.

Jasno je tudi, da je Iran neposredno ali posredno za napadi na rafinerije Savdske Arabije. To je povsem v skladu z napovedjo Irana, da v primeru, če Iran ne bo mogel prodajati svoje nafte, svoje nafte ne bodo mogle prodajati tudi ostale bližnjevzhodne države – ki so dejansko sovražne Iranu in podpirajo politiko ameriških pritiskov na Teheran.

Iran je s tem napadom na savdske instalacije ali s podporo napadom, ki so jo izvedli jemenski uporniki »dvignil stave«, kar je bilo povsem pričakovano ravnanje.

Pokazal je, da Iran ne bo sam trpel zaradi sankcij, pač pa da bodo škodo imeli tudi njegovi rivali in nasprotniki.

Iran je doslej že imel na stotine milijard dolarjev škode zaradi sankcij.

Če jih bo kot »opozorilo« sedaj nekaj deset imela tudi Savdska Arabija, se to iz perspektive Teherana res ne zdi kaj posebno nezasluženega.

Ena od poti iz krize bi lahko sedaj vodila preko mednarodnih pogajanj o premirju v Jemnu, kjer bi se lahko srečevali iranski in ameriški diplomati.

Toda to ne bo mogoče, če se bodo napetosti zaostrovale.

Tarče ZDA v Iranu in napad na rafinerije v Savdski Arabiji Vir:Sunday Times
Od zgoraj: uničene rafinerije, iranska raketa Kuds-1, mesto domnevne izstrelitve in ozemlje upornikov v Jemnu.

Ameriški predsednik je zato menda že pričel ponovno izbirati »tarče« znotraj Irana, iz Teherana pa je znova prišlo ostro opozorilo, da bodo takoj odgovorili na vsak napad.

Pri tem iranski mediji sporočajo, da njihov odgovor ne bo »omejen na vir sovražnosti.«

Ker še vedno nista dobila ameriškega vizuma, potrebnega ob zasedanju Generalne skupščine OZN (ki so iranskim diplomatom ZDA sicer dolžne izdati) bosta iranski predsednik in zunanji minister najverjetneje naslednjič nedosegljiva tudi za srečanja na najvišji ravni v New Yorku.

Savdska Arabija se je medtem pridružila ameriški koaliciji, ki »varuje« vodne poti v Hormuški ožini, kar bo prav tako še dodatno dvignilo napetosti.

Ob tem namerava ameriška administracija še dodatno zaostriti sankcioniranje Irana.

Del Iranske manevrirne rakete
Del iranske manevrirne rakete

Po ameriških podatkih naj bi Iran manevrirne rakete izstrelil iz oporišča severno od savdskih rafinerij.

Vse to pa je posledica zelo tvegane politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je enostransko odstopil od jedrskega sporazuma z Iranom, čeprav Teheran ni kršil sporazuma.

S tem pa je spodkopal tudi možnosti za svoja pogajanja z Iranom, ki si jih zelo želi.

»Iranski pragmatični politiki, ki jih je vodil predsednik Hasan Rouhani, so pristali na ta dogovor zato, ker so upali, da bo ukinitev sankcij pomagala gospodarstvu. Ekstremisti iz Teherana so sporazum sovražili in trdili, da Američani nikoli ne bodo izpolnili svojih obveznosti iz sporazuma in da ga bodo ZDA prenehale spoštovati točno tedaj, ko jim bo to odgovarjalo. In da bodo na ta način Teheran pustili s stroški, ne pa tudi s pridobitvami … In zahvaljujoč Trumpu se je izkazalo, da so imeli iranski ekstremisti popolnoma prav«, opozarja Kenneth Pollack iz inštituta The American Enterprise za Washington Post.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Sorodni članki

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke