REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Maščevanje: z droni napadli naftne terminale Savdske Arabije. Bodo ZDA sedaj udarile po iranskih?

Maščevanje: z droni napadli naftne terminale Savdske Arabije. Bodo ZDA sedaj udarile po iranskih?Droni - Savdska Arabija, Jemen in Iran

V Savdski Arabiji sta bili v soboto tarči napada z brezpilotnimi letali dve pomembni nahajališči nafte državnega podjetja Aramco na vzhodu države, pri tem pa tudi največja rafinerija nafte na svetu Abkaik.

Ob Abkaiku je bilo tarča napada tudi drugo največje nahajališče nafte v državi Hurais.

Oblasti so sprožile preiskavo.

Ameriški zunanji minister Mike Pompeo je sicer odgovornost pripisal Iranu. Po njegovi oceni ni dokazov, da napadi prihajajo iz Jemna, kot trdijo tamkajšnji uporniki.

Iran ima sicer precej razvito industrijo dronov, ki so jih pričeli razvijati že v času iransko-iraške vojne.

Iran ima sicer precej razvito industrijo dronov, ki so jih pričeli razvijati že v času iransko-iraške vojne, kot razkriva iranska Press TV.

Izdelali so tudi brezpilotna letala z vodenimi izstrelki.

Zaradi napadov na največjo rafinerijo nafte v Savdski Arabiji se je po uradnih podatkih Rijada skoraj prepolovila proizvodnja nafte. To pomeni zmanjšanje svetovne proizvodnje nafte za okoli pet odstotkov dnevno.

Savdske oblasti sicer zagotavljajo, da gre le za začasen učinek, ki ga bodo delno nadomestili s sprostitvijo naftnih rezerv na trgu.

Iransko brezpilotno letalo Mohajer-6 Vir:IRIB
Iransko brezpilotno letalo Mohajer-6. Vir: IRIB

Odgovornost za napade, do katerih prihaja v času regionalnih napetosti z Iranom, so prevzeli hutujski uporniki iz sosednjega Jemna.

Država je sicer že tri leta žrtev nezakonite intervencije Savdske Arabije, ki neprestano bombardira Jemen.

Zaradi tega so ljudje v Jemnu po podatkih agencij OZN žrtve največje humanitarne katastrofe v zadnjih letih, ki pa je odrinjena na samo obrobje pozornosti svetovne javnosti.

Nekatere analize kažejo, da bi lahko napade izvedli tudi iz južnega Iraka, kjer ima Iran zaradi šiitskega prebivalstva velik vpliv. Področje je tudi bližje napadenim tarčam.

»Iran je sprožil napad na svetovno oskrbo z energijo brez presedana,« je tvitnil ameriški zunanji minister.

Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva pa je dejal, da gre za neutemelje obtožbe in neprimerne komentarje, ki so v diplomatskem smislu »brez pomena.«

Savdski energetski minister, princ Abdulaziz bin Salman je dejal, da so napadi zmanjšali proizvodnjo nafte za 5,7 milijonov sodčkov dnevno in da trenutno delajo na tem, da bi ponovno lahko črpali izgubljene količine nafte.

»Ti napadi niso usmerjeni samo zoper vitalne instalacije kraljestva, pač pa zoper svetovno oskrbo z nafto in njeno varnost in s tem predstavljajo veliko nevarnost za svetovno gospodarstvo,« je dejal Abdulaziz bin Salman.

Naftni terminal gori - Aramco, Savdska Arabija
Naftni terminal gori - Aramco, Savdska Arabija.

»Abkaik je morda najbolj kritična rafinerija za svetovno proizvodnjo nafte. Zaradi tega napada bodo poskočile cene nafte,« je ocenil Jason Bordoff, ustanovni direktor Centra za globalno energetsko politiko na Univerzi Kolumbija.

Vse skupaj slabo vpliva tudi na podjetje Aramco, ki je z delnicami vstopilo na borzni trg aprila, objavilo neodvisno poročilo o poslovanju in pričelo objavljati tudi podatke o zaslužkih.

Na dodatno zmanjšanje svoje proizvodnje nafte zaradi napadov brezpilotnih letal v Savdski Arabiji - niso računali.

Pri tem je Savdska Arabija tudi zmanjšala svojo lastno proizvodnjo, da bi dosegla povečanje cen, ki so ga zahtevale tudi druge članice OPEC-a.

Savdska Arabija proizvaja okoli 10 odstotkov od 100 milijonov sodčkov dnevno, kolikor znaša svetovna proizvodnja.

Vendar na še dodatno zmanjšanje svoje proizvodnje nafte zaradi napadov brezpilotnih letal v Savdski Arabiji - niso računali. To pa je znova pokazalo na velik pomen te tehnologije, ki so jo najprej uvedle v uporabo ZDA, sedaj pa jo s pridom uporabljajo tudi druge države.

V soseščini Slovenije je kitajske drone nabavila Srbija, poskuse z lastnimi pa opravlja tudi hrvaška vojska.

Izstrelitev iranske protiladijske manevrirne rakete Vir:Wikimedija
Izstrelitev iranske protiladijske manevrirne rakete. Vir: Wikimedija

Ameriški minister za energetiko Rick Perry je dejal, da so ZDA v primeru nihanj cen na trgu pripravljene sprostiti tudi svoje strateške rezerve okoli 630 milijonov sodčkov nafte.

Senator Lindsey Graham je medtem predlagal, da naj Washington odgovori tako, da bombardira rafinerije Irana.

Vsi se morajo zavedati, da so ameriška oporišča in njihova plovila v razdalji 2000 kilometrov od Irana v dosegu naših izstrelkov.

Vendar se je takoj oglasil poveljnik islamske revolucionarne garde (IRGC) in iranskih aerovesoljskih sil, general Amir Ali Hajizadeh, ki je opozoril ZDA, da so v Iranu pripravljeni na povračilne ukrepe.

»Vsi se morajo zavedati, da so ameriška oporišča in njihova plovila v razdalji 2000 kilometrov od Irana v dosegu naših izstrelkov,« je dejal iranski general.

Ko je februarja leta 2018 Iran pričel z množično proizvodnjo dronov so iranski vojaški predstavniki opozorili, da njihova brezpilotna letala lahko letijo tudi 3000 kilometrov daleč (kar pomeni, da je v njihovem dosegu tudi Izrael) in da ima Iran balistično orožje, s katerim lahko ustavi mednarodni pomorski promet v svoji bližini.

Polkovnik Turki al-Malki je tedaj dejal, da ima Iran »balistične izstrelke z visokimi tehničnimi karakteristikami, ki jih nimajo ne Rusi in ne Američani. Hitrost teh izstrelkov je osemkratna hitrost zvoka, tako da izstopijo iz atmosfere in se nato vrnejo, da bi zadeli tarčo.«

Ameriški analitiki trdijo, da je bil napad izveden iz smeri severozahoda, torej Iraka, ne pa iz južne strani, ni pa jasno, ali bi se droni lahko tudi obrnili.

Po navedbah strokovnjakov bi lahko droni, ki so povzročili več sto milijonsko ali celo milijardno škodo stali - vsak okoli 15.000 dolarjev.

Torej okoli 150.000 dolarjev za celoten napad, ki je že povzročil gigantsko škodo.

Zagotovo gre za enega, kar se cene tiče, najbolj »ekonomičnih« napadov v zgodovini vojn.

Po nekaterih podatkih naj bi bile uporabljene celo manevrirne rakete, kar bi lahko pomenilo, da je napade izvedel Iran. Iranski zunanji minister sicer to zanika in je obtožil administracijo ZDA, da so od »popolnega pritiska« sedaj prešli na »popolna zavajanja.«

Po navedbah strokovnjakov bi lahko droni, ki so povzročili več sto milijonsko ali celo milijardno škodo stali - vsak le okoli 15.000 dolarjev.

Nekateri tudi dvomijo, da je bilo mogoče 19 tarč na rafinerijah v Savdski Arabiji zadeti z desetimi droni.

Vendar obstaja več poročil, tudi s strani strokovnjakov OZN, da so jemenski uporniki od začetka letošnjega leta imeli v rokah bolj zmogljive drone. Ti so lahko nosili do 18 kilogramov težke eksplozivne glave, Iran pa ima v posesti še zmogljivejše.

Pri tem najnovejši podatki kažejo, da bo Savdska Arabija škodo popravljala »več tednov« in ne bo uspela že v začetku tedna na trg poslati skoraj celotne količine nafte, kot običajno, kot so trdili v prvih odzivih.

Po zadnjih podatkih bo več tednov njena proizvodnja zmanjšana za najmanj 40 odstotkov.

Kaj zmore zadnja verzija iranskega brezpilotnega letala Mohajer-6 pa si lahko ogledate v posnetku spodaj.

Komentarji