REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»Prinašam dobre novice!« ZDA z več milijoni dolarjev poskušale podkupiti kapitana iranskega tankerja

»Prinašam dobre novice!« ZDA z več milijoni dolarjev poskušale podkupiti kapitana iranskega tankerjaIranski tanker Arian Darya
V ZDA so sicer svoje in sankcije EU razglašali za »mednarodne«, kar pa je seveda daleč od resnice, saj omenjenih sankcij ni potrdil Varnostni svet OZN.

Ameriško zunanje ministrstvo je potrdilo, da so ponudili več milijonov dolarjev kapitanu iranskega tankerja Adrian Darya 1, tako da bi nato zaplul nekam, najverjetneje v mednarodne vode, kjer bi ga ZDA lahko zajele.

Za tanker Adrian Darya 1 so sicer sumili, da je tovoril nafto v Sirijo in so ga julija v Gibraltarju zaustavili po pritiskih ameriške administracije na britansko vlado.

Uraden razlog so bile sankcije EU proti Siriji. A so ga nato, ker ni bilo dokazov za kršitve, izpustili.

V ZDA so sicer svoje in sankcije EU razglašali za »mednarodne«, kar pa je seveda daleč od resnice, saj omenjenih sankcij ni potrdil Varnostni svet OZN.

'Prinašam dobre novice', je ameriški odposlanec zapisal v enem od več pisem kapitanu iranskega tankerja, v katrerem mu je ponudil ameriško podkupnino.

V Washingtonu so kljub temu skušali doseči, da bi tanker zasegli, ker da krši ameriške sankcije proti Iranu.

Zaradi zajetja iranskega tankerja v Gibraltarju se je zaostril položaj v Perzijskem zalivu, kjer je tudi Iran – uradno prav tako zaradi kršitev pomorskega prava - potem zasegel nekaj tujih tankerjev in še vedno zadržuje tanker, ki je plul pod britansko zastavo.

Kot poroča Financial Times pa je State Department medtem skušal tudi podkupiti kapitana tankerja oz. tudi kapitane drugih iranskih tankerjev, da bi zapluli nekam, kjer bi ZDA lahko ladje zasegle.

State Department je ta poročila za francosko tiskovno agencijo AFP potrdil.

Tiskovna predstavnica ameriškega zunanjega ministrstva je pojasnila tudi, da so podobna sporočila poslali ne le kapitanom tankerjev, pač pa tudi trgovskim podjetjem.

Stena Bulk, tanker Vir:Gcaptain

Po ocenah ameriškega finančnega ministrstva je na omenjenem iranskem tankerju za 2,1 milijona 159-litrskih sodov nafte.

V Teheranu so za teroristično organizacijo medtem razglasili ameriško vojsko v regiji.

To nafto naj bi po ameriških podatkih skušala prodati Iranska revolucionarna garda, elitna enota iranskih oboroženih sil, ki so jo v Washingtonu razglasili za teroristično organizacijo.

So pa v Teheranu za teroristično organizacijo medtem razglasili tudi ameriško vojsko v regiji.

Kapitanu tankerja Adrian Darya 1 (pred tem se je imenoval Grace 1), Indijcu Akhileshu Kumarju je tako pisal »G. Hook« iz ameriškega zunanjega ministrstva (State Departmenta) in mu ponudil več milijonov dolarjev.

Gre za Briana Hooka, ameriškega posebnega predstavnika za Iran.

»Prinašam dobre novice«, je ameriški odposlanec zapisal v enem od več pisem kapitanu iranskega tankerja, v katrerem mu je ponudil ameriško podkupnino.

Ker pa ga je kapitan popolnoma ignoriral, so ameriške oblasti nato tudi indijskega kapitana uvrstile na »črno listo«.

Iranski zunanji minister Džavad Zarif se je na ta poročila že odzval z ogorčenjem in ZDA označil za »skupino gangsterjev«.

Na Twitterju je ocenil, da so se ZDA zdaj, »ko je propadel poskus piratstva, zatekle k odkritemu izsiljevanju - dostavite nam iransko nafto in dobite milijone, ali pa boste deležni sankcij tudi sami«.

Ob tem je iranski tanker, ki se je približal obali Sirije, že ugasnil naprave za oddajanje svojega GPS položaja.

Ob tem so ZDA uvedle nove sankcije proti celotni iranski trgovski mreži, ki prodaja nafto, vsakomur, ki bi pomagal škodovati temu sistemu, pa so ponudili 15 milijonov dolarjev nagrade.

ZDA so ga začele zatem, ko so enostransko odstopile od veljavnega jedrskega sporazuma z Iranom, ki ga Iran ni kršil.

Po podatkih ZDA naj bi IRCG s svojo mrežo nekaj deset tankerjev uspešno prodala Siriji za okoli 10 milijonov sodčkov nafte in pri tem zaslužila pol milijarde dolarjev.

Dodatnih 250 milijonov dolarjev naj bi zaslužili s prodajo plina in plinskega olja.

Ameriške sankcije so del politike »maksimalnega pritiska« na Iran.

ZDA so ga začele zatem, ko so enostransko odstopile od sicer veljavnega jedrskega sporazuma z Iranom, ki ga Teheran ni kršil.

Vendar Iran zaradi takšne politike medtem že odstopa, iz meseca v mesec vse bolj intenzivno, od delov istega sporazuma.

Indija je medtem že napovedala, da bo zahtevala, da ZDA kapitana Akhilesha Kumarja umaknejo z črne liste ameriškega finančnega ministrstva.

Postal naj bi namreč »kolateralna žrtev« celotnega primera.

Indija sankcijam Združenih držav nasprotuje iz načelnih razlogov, opozarja pa tudi, da kapitan, ki je njihov državljan, pri odločitvi o tem, komu bo Iran prodal nafto, ni imel nobene vloge.

Komentarji