REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Beda države: Golob dal za NATO v enem dnevu toliko, kolikor bi bilo dovolj za rešitev dveh slovenskih »romskih problemov«

Beda države: Golob dal za NATO v enem dnevu toliko, kolikor bi bilo dovolj za rešitev dveh slovenskih »romskih problemov«Kje ste bili? Vir: X, posnetek zaslona

Po tem, ko je v Novem mestu po brutalnem napadu umrl 48-letni Aleš Šutar – Aco, so se v Novem mestu številni zbrali v počastitev njegovega spomina – in v protest zoper stanje v državi, zaradi katerega se počutijo ogrožene.

Razloga za to sta predvsem očitno nedelovanje pravosodnega sistema in mlačnost in neodzivnost policije.

Pridržanemu 21-letniku, ki je osumljen, da je v noči na soboto napadel Novomeščana, ki je nato zaradi posledic umrl, je preiskovalni sodnik odredil pripor iz razloga ponovitvene nevarnosti.

Utemeljeno je osumljen storitve kaznivega dejanja posebno hude telesne poškodbe s hujšo posledico – smrtjo oškodovanca.

Nekateri ukrepi so upravičeni. Ostrejše postopanje državnih organov je nujno potrebno. Toda, če se bo vse končalo samo z represijo, potem je to zelo napačna pot, ki se bo Sloveniji vrnila kot bumerang.

Na Dolenjskem sedaj vladajo skoraj izredne razmere.

Okrepljena je prisotnost policije, tudi specialcev. Vrstijo se racije v romskih naseljih.

Ministra za pravosodje in notranje zadeve sta odstopila.

Opozicija iz tragedije kuje dobiček.

Pri tem pozablja, da takrat, ko je prišlo do podobnega napada Roma na brezdomca v Grosuplju desni politiki, ki so bili na oblasti, niso niti pomislili na odstope.

Da je do tako tragičnih posledic prišlo je povsem očitno kriv celoten državni sistem.

A kako se sedaj načrtuje pot iz te situacije?

Predvidljivo: z veliko pompa in nabiranja političnih točk.

Racionalnih analiz (spodaj je tehtno razmišljanje Simone Rebolj) je bolj malo.

Predsednik vlade Robert Golob je na seji mestnega sveta v Novem mestu napovedal bistveno povečana pooblastila policije, predvsem za izvajanje racij in za nadzor nad varnostno ogroženimi, tveganimi območji.

Načela najmilejše kazni ne bo več, ker »za povratnike ne more biti razumevanja«.

Spremembe jasno kažejo, kaj vse je bilo doslej narobe.

Na področju kaznovalne politike bodo na prvo mesto postavili ponavljajoče se prekrške in kazniva dejanja. Za tiste, ki to ponavljajo, se bodo pogoji radikalno zaostrili.

Načela najmilejše kazni ne bo več, ker »za povratnike ne more biti razumevanja«.

Napovedal je povišanje kazni za kazniva dejanja z elementi nasilništva, še posebej v skupinah.

Poudaril je, da bo to veljalo za vso Slovenijo, za vse državljane in tudi za tujce.

Na področju socialne politike bodo socialni prejemki za tiste, ki ponavljajo prekrške in kazniva dejanja, omejeni.

Mogoče bodo izvršbe na socialne pomoči.

Ukinili bodo otroške dodatke za vse mladoletne matere. »Ne moremo finančno spodbujati tega, da imajo dekleta otroke pred 18. letom starosti. Odgovornost zanje je na starših, torej naj oni zanje poskrbijo tudi finančno, ne pa, da spodbujamo finančni model, ki dobesedno otroke, dekleta vleče iz normalnega življenja v suženjstvo v romskih naseljih,« je dejal Golob.

Kot kaže stroškovnik, ki nam ga je pripravila umetna inteligenca na podlagi vzorca iz Španije, bi podoben program v Sloveniji stal okoli 22,7 milijonov evrov. Si Slovenija to lahko privošči? Seveda, saj je Golob samo v eni telefonski seji zvezi NATO in Ukrajini podaril 42 milijonov evrov.

Zaseg premoženja neznanega izvora bo pospešen in olajšan.

»Vsak od nas je lahko Aco, ker se lahko vsakomur zgodi, da je žrtev naključnega objestnega nasilja, in dajmo si zapomniti te zgodbe, ki ne kličejo po maščevanju. Kličejo po tem, da vsi skupaj – vsi skupaj, ker če ne, ne bo rešitve – takoj in odločno začnemo ukrepati,« je povedal.

»Vsi ti ukrepi se bodo marsikomu zdeli pretirani. Verjemite mi, mogoče v tej sobi in zunaj se bodo zdeli pretirani, ker bodo veljali za vso Slovenijo in ne bodo omejeni na eno etnično skupino. Sam sem pa prepričan, da so nujni, ker če tega ne naredimo zdaj, ne bomo imeli naslednje priložnosti čez leta,« je dejal Golob.

Nekateri ukrepi so upravičeni. Ostrejše postopanje državnih organov je nujno potrebno.

Toda, če se bo vse končalo samo z represijo, potem je to zelo napačna pot, ki se bo Sloveniji vrnila kot bumerang.

Na napačno pot s pomočjo Šutarjevega zakona opozarja nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek.

Ljudje, ki so nasilni, pripravljeni celo ubiti, so pogosto ljudje, ki menijo, da nimajo ničesar, kar bi lahko izgubili.

Golobova vlada ta problem rešuje podobno, kot bi ga verjetno Janševa - z represijo in kršitvijo cele vrste ustavno zagotovljenih pravic.

To so ljudje, ki vidijo le mračno prihodnost, brez upanja. Zakaj jim Slovenija tega upanja ne da?

To je bistvo problema.

Toda sedaj Golobova vlada ta problem rešuje podobno, kot bi ga verjetno Janševa - z represijo in kršitvijo cele vrste ustavno zagotovljenih pravic.

Legalizirani naj bi bili vdori v stanovanja brez odredbe sodišč. Odpravljena brezplačna pravna pomoč povratnikom.

Vir: X, posnetek zaslona

Kaznovane naj bi bile celo matere, ki bi zanosile pred polnoletnostjo.

To odpira pot novim zlorabam.

Zapis spodaj je dobro opozorilo, kaj nas čaka:

Kot v ZDA ob sprejemu Patriotskega zakona bi lahko tudi umor pred lokalom Patriot odnesel pomembne varovalke.

To so ljudje, ki vidijo le mračno prihodnost, brez upanja. Zakaj jim Slovenija tega upanja ne da? To je bistvo problema. Glavni problem, to ugotavljajo vsi, pa je pomanjkanje dela za Rome.

Doktrina šoka bi lahko delovala zelo podobno tudi v Sloveniji. In vse kaže, da že deluje...

Predsednik vlade že rohni. da človekove pravice pred takšnim nasiljem ne morejo biti nekakšna varovalka. A prav to je njihov namen!

Le kam to pelje?

V resnici gre ob vsem tem histeriziranju v državi z dvema milijonoma ljudi le za težave nekaj tisoč ljudi.

In neverjetno je, da tega Slovenija ni bila sposobna rešiti že vse od svojega nastanka.

Poglejmo še, kje so korenine problema.

Da se ljudje ukvarjajo s preporodajami drog, krajami, da so nasilni – to pogosto ni zgolj njihova zavestna izbira, pač pa rezultat okoliščin, v katerih so se znašli.

V Sloveniji živi približno 8.500 Romov (ocena Sveta Evrope, okoli 0,42 odstotka prebivalstva). Močna koncentracija je v Prekmurju in JV Sloveniji (Dolenjska, Bela krajina, Kočevska, Posavje).

Raziskovalci (Komac) ocenjujejo da živi 3.442 Romov v omenjenih JV regijah (Dolenjska 1.618; Bela krajina 932; Kočevska 528; Posavje 364) – to je okoli 40 odstotkov slovenske romske populacije.

Slovenija ima Nacionalni program ukrepov za Rome 2021–2030; okvir je postavljen, a ključ je izvedba z merljivimi rezultati in stabilnim financiranjem.

Da se ljudje ukvarjajo s preporodajami drog, krajami, da so nasilni – to pogosto ni zgolj njihova zavestna izbira, pač pa rezultat okoliščin, v katerih so se znašli.

V Sloveniji Romi živijo v barakah, zaposlenih je do dva odstotka, dva ali trije odstotki otrok hodijo v šole.

Mnogi nimajo kanalizacije in vode, elektrike...

Elektriko eni Romi preprodajajo drugim, mnogi so zato zadolženi in morajo zato drugim posredovati svoje socialne prejemke.

Zadnja gradnja hiš na Dolenjskem za Rome se je zgodila v socializmu, leta 1986, vse vlade ta problem zanemarjajo, odzivajo pa se večinoma – z represijo.

Zadnja gradnja hiš na Dolenjskem za Rome se je zgodila v socializmu, leta 1986, vse vlade ta problem zanemarjajo, odzivajo pa se večinoma – z represijo.

Vendar obstajajo dobri primeri iz tuje prakse, ki kažejo, kako se ti problemi lahko rešijo.

Glavni problem, to ugotavljajo vsi, pa je pomanjkanje dela za Rome.

Edini program z zelo jasnim »stroškovnikom« je španski Acceder (zaposlovanje).

Vprašali smo umetno inteligenco, kako bi bil videti ta program v Sloveniji in koliko bi lahko stal, če bi vzeli v obzir populacijo Romov na JV Evrope.

Če bi Slovenija ciljno v JV regijah naredila »Acceder-light« nam je predlagala dva scenarija: »Scenarij A (2.000 udeležencev) v 5–6 letih: 2.000 × 1.454 € ≈ 2,9 mio € skupno za svetovanje/usposabljanja/posredovanje. Če bi ciljali 1.000 zaposlitev, bi po Acceder razmerju to zahtevalo ≈ 2,01 mio € dodatnih operativnih stroškov za posredovanje do pogodb (številke se prekrivajo – gre za približek strukture stroškov).

Scenarij B (5.000 udeležencev) (večletno, JV + del Prekmurja): 5.000 × 1.454 € ≈ 7,27 mio €. Če ciljamo 2.500 zaposlitev, to namigne vrstni red velikosti ≈ 5,0 mio € operativno za posredovanje do pogodb.

Opomba: to so razumske ocene po enotnih stroških že delujočega modela. Pravi slovenski proračun bi kombiniral ESF+ in nacionalna sredstva, stroški pa se lahko razlikujejo (plače, cene storitev). Vseeno nam Acceder daje zelo uporaben 'cenik' na udeleženca/zaposlitev.«

Ob tem umetna inteligenca predlaga še zdravstvene mediatorje.

Slovenija bi za JV regije lahko vzpostavila 10–15 mediatorjev + 3–4 patronažne ekipe, vključenih v primarno zdravstvo in občine (razmerje mediatorjev na prebivalstvo in razpršenost naselij).

Romunija je pri bistveno večjem obsegu populacije namreč imela 170–195 mediatorjev; model in protokole je mogoče prenesti.

S primerom Strojan so se neuspešno ukvarjale tudi prejšnje vlade na Slovenskem. Kaj je že tedaj Slovencem priporočil pokojni Janez Drnovšek, se kdo še spomni? Vir: X, posnetek zaslona

Nato je potrebno urediti še infrastrukturo romskih naselij.

Slovenija ima v evropskih poročilih že upravičene vrste naložb (elektrika, kanalizacija, dostopne ceste) za »kompaktna romska naselja«.

Za vrtce in šole (10-15) je potrebno zaposliti dodatne pomočnike, prehodne programe za 5- in 6-letnike, mentorske programe, urediti spremljanje vpisov in napredovanj, ter prepoved »romskih razredov« z aktivno podporo šoli pri mešanju oddelkov.

Samo represija (več policije, hitri postopki) kratkoročno znižajo napetosti, dolgoročno pa jih pogosto poveča in prinese pravne probleme (evikcije, segregacija), včasih tudi odškodnine in ugotovitve kršitev na evropski ravni.

Samo represija (več policije, hitri postopki) kratkoročno znižajo napetosti, dolgoročno pa jih pogosto poveča in prinese pravne probleme (evikcije, segregacija), včasih tudi odškodnine in ugotovitve kršitev na evropski ravni.

Varnost in vključenost nista nasprotji: stabilno financirani programi zaposlovanja, zdravja, šol in infrastrukture znižujejo kriminalne in socialne pritiske in so fiskalno pametni (več zaposlenih, več davkov, manj izdatkov).

Nagrajevati je treba rezultate (zaposlitve, redni obisk vrtca/šole, delež cepljenj, znižanje dolgotrajne brezposelnosti, priklopi na komunalno infrastrukturo) in projektno pogodbo plačujte po dosežkih.

V Španiji so zaposlovanje po modelu »posredovanja med Romi in podjetji« (program Acceder) s podporo evropskega denarja (s kombinacijo sredstev ESF/ERDF in nacionalnih sredstev) v prvi fazi sklenili 26.014 pogodb o zaposlitvah in vključili 35.304 oseb, od katerih jih je bilo preko 70 odstotkov Romov.

Največ zaposlenih je bilo prav med mladimi in ženskami. Skupni proračun tega programa je bil okoli 64,7 milijonov evrov.

Enota stroška je bila 1.454 € na udeleženca in 2.010 € na sklenjeno pogodbo, kar je zelo konkurenčno glede na tipične aktive politike zaposlovanja.

Vir: X, posnetek zaslona

Enako pomembno je tudi vključujoče izobraževanje in desegregacija ter podpora šolam pri mešanju oddelkov.

In opozicija? Ta obljublja le še več istega in še več represije.

Ob tem bi lahko lokalni skupnostni centri omogočali izobraževanje ter finančno pismenost Romov v sodobnem svetu.

In kaj ne deluje?

Evropski odbor za socialne pravice je leta 2024 ugotovil sistemske kršitve, ki ne delujejo – to so prisilne deložacije, »segregirani kampi« in  slab dostop do socialnih stanovanj.

Tovrstni ukrepi vodijo v dolgotrajno marginalizacijo in sodne poraze države.

Ne delujejo tudi ukrepi, ki se danes v delu tiska in izjavah desnih strank razglašajo kot »rešitve«. To so množična rušenja naselij in vračanja migrantov v Franciji ali pa šolska segregacija na Madžarskem, ki jih je obsodilo Evropsko sodišče za človekove pravice.

Poleg škode otrokom to pomeni tudi odškodnine in obvezne sistemske spremembe.

Skratka, politika »ostro nad povratnike« je politično priljubljeno ravnanje, ki se ga sedaj poslužuje tudi Golobova vlada, a empirično je učinek zapora na ponovitveno kriminaliteto pogosto nič v primerjavi z alternativami (pogojni programi, skupnostne sankcije). Skupnostne sankcije pri mladih delujejo bolje.

Rezi v družinske in otroške transferje, na primer ciljano »kaznovanje« mladoletnih mater, ki jih napoveduje Golobova vlada (in Levica spornem predlogu ne nasprotuje!), prav tako ne znižajo rodnosti opazno; glavna posledica je povečanje revščine otrok.

Kje je danes Inštitut 8. marec, da bi Goloba opozoril na to napako?

Selektivna policijska represija v romskih soseskah prav tako tipično rodi več nezaupanja in pravnih težav (pretirano kaznovanje za bagatelne prekrške, »over-policing«) in podobne.

Kordiš opozarja, a Golob ne sliši...
Kordiš opozarja, a Golob ne sliši... Vir: X, posnetek zaslona

Skratka, Slovenija bi se morala vzgledovati po Španiji in Romuniji, predvsem po programu Acceder in na vsakega udeleženca porabiti 1400 do 2000 evrov.

Prava pot je jasna in ima ime. Acceder. Jo bo Slovenija izbrala? Ali pa bomo znova videli le samo več represije, sovraštva in nasilja?

Kot kaže stroškovnik, ki nam ga je pripravila umetna inteligenca na podlagi vzorca iz Španije, bi podoben program v Sloveniji stal okoli 22,7 milijonov evrov.

Si Slovenija to lahko privošči?

Spomnimo se, da je slovenska vlada v eni od zadnjih »telefonskih« sej, ko se je štelo, da ministri, ki so odsotni glasujejo »za« samo za NATO in Ukrajino dala 50 milijonov dolarjev, okoli 42 milijonov evrov. To je dovolj za 12 raket »Patriot« ali za sestrelitev šestih ruskih manevrirnih raket.

Vsako noč pa jih izstrelijo na stotine - dronov in raket.

Te slovenske rakete bodo porabljene v eni sami noči nad Ukrajino in ta donacija ne bo spremenila poteka vojne.

Po drugi strani pa bi samo s pol te vsote lahko zaposlili večino Romov na JV Slovenije in rešili večino problemov te skupnosti.

Ampak politiki za udinjanje tujim interesom z lahkoto zapravljajo na desetine milijonov evrov – namesto da bi se ukvarjali s težavami, ki jih imamo doma!

Razveseliti generalnega sekretarja NATO s 50 milijoni dolarji, to je bilo za Roberta Goloba očitno vlika prioriteta.

Reševanje življensko pomembnih vprašanj, ki ne omogočajo hitrega slikanja pred kamerami in trepljanja po ramenih s strani tujih odličnikov - pa ne.

In opozicija?

Ta obljublja le še več istega in še več represije.

Prava pot je jasna in ima ime: Acceder.

Jo bo Slovenija izbrala?

Ali pa bomo znova videli le samo še več represije in nasilja?

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek