REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Mini oboroževalna tekma: Hrvaška po propadlem nakupu izraelskih F-16 znova v drag nakup eskadrilje vojaških lovcev

Mini oboroževalna tekma: Hrvaška po propadlem nakupu izraelskih F-16 znova v drag nakup eskadrilje vojaških lovcevF-16, Hrvaška

Hrvaška se po neuspešnem nakupu rabljenih ameriških lovcev F-16 od Izraela podaja v nove nakupe lovske eskadrilje.

Vlada je namreč poslala javni poziv za sodelovanju v natečaju sedmim državam. Hrvaška kupuje ducat novih ali rabljenih vojaških letal, poziv pa so poslali proizvajalcem v ZDA, Švedski, Franciji, Italiji, Norveški, Grčiji in Izraelu.

Želijo si ameriške, izraelske, norveške ali grške rabljene lovce F-16, švedske lovce Saab JAS Gripen, francoske Rafale in italijanske Eurofighterje.

Želijo si ameriške, izraelske, norveške ali grške rabljene lovce F-16, švedske lovce Saab JAS Gripen, francoske Rafale in italijanske Eurofighterje.

Hrvaška se očitno zanima samo za »zahodno« vojaško opremo, saj je bila sprejeta v Nato leta 2009, EU pa se je pridružila leta 2013.

Še lani si je Hrvaška prizadevala za nakup 12 rabljenih izraelskih leta F-16, za kar je namenila 500 milijonov dolarjev.

Vendar je nakup propadel, ker Izrael ni dobil dovoljenja Washingtona, da Hrvaški proda tudi nadgradnje letal.

Zapletlo pa se je, ker so ZDA pogojevale prodajo letal ameriškega proizvajalca Lockheed-Martin z odstranitvijo celotne opreme, s katero je Izrael posodobil svoja že nekaj desetletij stara letala F-16.

Sofisticirana elektronika in radarski sistemi pa so bili eden od razlogov, zaradi katerih je Hrvaška želela kupiti izraelske rabljene F-16 in ne grških ali ameriških.

Gripen
Švedski JAS Gripen, eden od konkurentov za nakup.

Na koncu se je izkazalo, da je ministrstvo za obrambo Hrvaške slabo vodilo postopek in sporočalo tudi nerealistične cene ter pogoje nakupa.

Nove ponudbe naj bi Hrvaška dobila do maja letos, odločitev pa naj bi padla do avgusta letos.

Hrvaška se, kot to vidijo tudi tuji mediji, nahaja v »mini oboroževalni tekmi« s »sosednjim zaveznikom Rusije – Srbijo«, ki je sicer nevtralna država, vendar se zelo opira na ruske oborožitvene sisteme in je nedavno od Rusije in Belorusije prejela 10 rabljenih, vendar nadgrajenih ruskih letal MiG-29.

Skupaj imajo tako že 14 delujočih MiG-ov 29, saj so jim štirje ostali še od časov SFRJ.

Milanović je predlagal, da bi ameriške F-16 nabavili v neposrednih pogajanjih z Washingtonom.

O tem je svoje mnenje povedal tudi novi hrvaški predsednik Zoran Milanović.

Dejal je, da Hrvaška potrebuje vojaška letala in je predlagal, da bi jih nabavili v neposrednih pogajanjih z Washingtonom.

Poudaril je, da ne lobira za ZDA, vendar so neposredna pogajanja preprostejša rešitev kot zapleten postopek mednarodnega razpisa.

Ocenil je tudi, da je za Hrvaško še bolj kot vojaška letala pomembna nabava vojaških ladij, saj je morje najdragocenejši vir Hrvaške.

Zgodba o posodabljanju hrvaškega vojaškega letalstva sicer traja že nekaj let.

Hrvaška ima na voljo zastarele MiG-e 21, o katerih nihče ne ve, koliko jih sploh lahko še leti.

MiGi 21 Hrvaške vojske
MiGi-21 hrvaškega vojaškega letalstva.

Slabo opravljen servis starih MiG-ov 21 v Ukrajini se je končal celo na sodišču.

Po več padcih in incidentih, med katerimi je bil najhujši tisti, ko sta MiG-a v okolici Slunja trčila drug v drugega, na slepo izstreljena raketa pa je hudo ranila neko starko, so se mnogi začeli spraševati, ali Hrvaška sploh potrebuje vojaško letalstvo ali naj nadzor svojega zračnega prostora tako kakor Slovenija prepusti Natu.

Američani Sloveniji, na primer, niso podarili nič podobnega, čeprav Slovenija ne samo, da nima sodobnih reaktivnih lovcev, pač pa po uničenju sistema PZO Roland nima niti lastne »točkovne« protizračne obrambe.

Poleg tega so vojaška letala drage igrače, za eskadriljo bi Hrvaška plačala od 500 milijonov do milijarde evrov. Letni proračun hrvaškega obrambnega ministrstva pa znaša približno 600 milijonov evrov.

Jasno pa je, da bodo nove drage zračne igrače Hrvaško stale zelo veliko.

Rabljena letala F-16 brez orožja stanejo od 20 do 30 milijonov dolarjev, en sam novi gripen pa stane na primer 70 milijonov dolarjev.

Hrvaška je sicer zaradi vojaškega sodelovanja z ZDA dobila 16 helikopterjev kiowa warrior, vrednih 200 milijonov dolarjev - za samo 27 milijonov dolarjev.

Dobila je tudi precej odpisane kopenske vojaške opreme – vendar je prav tako res, da zavezniki Američani svoji zaveznici Sloveniji, na primer, niso podarili nič podobnega, čeprav Slovenija ne samo, da nima sodobnih reaktivnih lovcev, pač pa po uničenju nemškega protizračnega sistema Roland nima niti lastne »točkovne« protizračne obrambe.

In je prav tako članica zveze Nato, ob tem pa ima še stalne obmejne težave z južno sosedo ...

Kako že letijo MiG-i 29 z Batajnice v Beogradu, pa je razvidno iz videa spodaj.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Sorodni članki

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke