Zavezniški embargo: Hrvaška zaradi pritiska ZDA odstopila od nakupa izraelskih vojaških letal F-16

Če se že kmalu ne doseže dogovor med ZDA in Izraelom in Hrvaška ne bo dobila tiste konfiguracije letal, ki je zmagala v natečaju, bo Hrvaška vlada odstopila od izraelskih letal. Javni razpis, na katerem so bili izbrani rabljeni ameriški F-16, ki se nahajajo v izraelski vojski, bo zato razveljavljen. Hrvaška zahteva, da ji Izrael odgovori, ali je razrešil probleme z ZDA ali ne do 11.januarja.

S tem naj bi Hrvaška »presekala neugodno situacijo, do katere je prišlo med dvema zaveznikomma,« poroča hrvaški Večernji list, ki je svoje informacije dobil v Banskih dvorih.

Ameriški zunanji minister Mike Pompeo je namreč v Izrael poslal pismo, v akterem je zapisano, da »v letalih, ki jih nameravate prodati Hrvaški, ne sme biti nič, kar ni ameriško.« Težava je seveda izraelska »nadgradnja« letal v ameriših reaktivcih. Rok, ki so ga ZDA dale Izraelu je zelo kratek, do 4. januarja.

Ameriški kongres mora namreč na podlagi zakonov odobriti prodajo ali ponovno prodajo orožja tretjim državam, v obliki, ki je bila predmet prvotne prodaje, preden se lahko zaključi postopek v State Departmentu.

Ta nato preveri, če so vse nadgradnje v skladu s pogodbami o prodaji in nadaljni prodaji ameriškega orožja. V Kongresu so vrednost vojaških letal, ki so jih izdelali v 80. letih prejšnjega stoletja, ocenili na 118 milijonov evrov.

Vrednost izraelsko-hrvaške pogodbe o nakupu 12 vojaških letal F-16 je sicer 400 milijonov evrov, razlika v višini 282 milijonov evrov pa naj bi bila v opremi, ki jo je Izrael vgradil v posodobljeno različico F-16, znano tudi kot »barak«, za katero se je na mednarodnem razpisu odločila Hrvaška.

ZDA niso bile zadovoljne z zagotovili, ki jih je podal Izrael, saj naj bi po njihovo kršil prodajno pogodbo, predvsem določila o jamstvu in glede podaljšanja življenjske dobe letala.

Kot je neimenovani vir povedal za portal Axios, naj bi bila prodaja skoraj zagotovo obsojena na neuspeh: »Zaradi neznanih razlogov, so ZDA otežile prodajo letal in mi smo očitno narobe razumeli njihove želje. Mislimo, da prodaja ni možna in da se z ZDA ne bomo uspeli dogovoriti.«

Hrvaška se je po izteku mednarodnega razpisa letos sicer odločila, da bo od Izraela kupila deset enosedežnih in dve dvosedežni letali F-16. Prvi dve letali naj bi dobili do leta 2020, preostalih deset pa do leta 2022.

Toda ameriška vlada te prodaje očitno ni dovolila, čeprav so v Izraelu zagotavljali, da se bo to zagotovo zgodilo. Težava ni v samih sicer precej starih letalih, pač pa v dodatni opremi, ki je nadomestila ameriško. Ta oprema je bolj poceni od ameriške, vendar enako ali celo bolj učinkovita. 

ZDA pa zahtevajo, da je v letalih predvsem ameriška računalniška programska oprema za raketni sistem Lockheed Martin, ameriški proizvajalec F-16 mora zato, preden bodo letala izročili Hrvaški, opraviti celoviti remont letal in podaljšati delovno dobo za 3.000 ur.

Hrvaški mediji pišejo, da se je uradni Zagreb znašel v precepu tudi med političnimi in poslovnimi odnosi ZDA in Izraela. Navajajo, da za ZDA ni problem preprodaja izraelskih letal Hrvaški, temveč interes nekaterih drugih držav, kot sta Romunija in Bolgarija, za podoben dogovor s Tel Avivom, ki namerava prodati približno 100 svojih starih vojaških letal F-16. Vse kaže, da bo Hrvaška zato ostala brez "novih starih" letal.

Bo pa to zel razveselilo regionalnega konkurenta - Srbijo. Srbija je namreč nedavno kupila, pravzaprav dobila (plačati je morala namreč samo remont in nadgradnjo) več rabljenih ruskih letal MiG-29, ki pa so nekateri že bili temeljito obnovljeni in izročeni vojski Srbije. Ta posel je bil izpeljan brez težav in zapletov.

Tri dodatna letala iste vrste naj bi dobila še od Belorusije, s tem pa se bo število teh letal dvignilo na šestnajst. Skupaj z novimi protizračnimi sistemi bi to lahko bistveno dvignilo "ceno" poskusa kakšne nove "zračne intervencije" v prihodnosti.