REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Zavezniški pritisk: obrambni minister ustavil prodajo 12 izraelskih lovcev F-16 Hrvaški

Zavezniški pritisk: obrambni minister ustavil prodajo 12 izraelskih lovcev F-16 HrvaškiF-16, Hrvaška

Hrvaška se je po izteku mednarodnega razpisa letos odločila, da bo od Izraela kupila deset enosedežnih in dve dvosedežni letali F-16. Prvi dve letali naj bi pričakovali do leta 2020, preostalih deset pa do leta 2022.

Kot poroča ameriški portal Axios pa mora ameriška vlada namreč državi, ki ji je prodala svoja letala, prodajo letal tretji državi najprej odobriti, obrambni minister ZDA James Mattis pa z odobritvijo zavlačuje. Ameriška administracija je očitno nezadovoljna, ker skuša Izrael zaslužiti z ameriškimi letali. Zato obrambni minister ZDA James Mattis z odobritvijo zavlačuje.

Ameriška administracija je očitno nezadovoljna, ker skuša Izrael zaslužiti z ameriškimi letali.

Težave naj bi nastale zato, ker je v letala F-16 barak, (ki so bila v ZDA izdelana v 80. letih prejšnjega stoletja) vgrajeno veliko sodobne izraelske opreme, s katero so podaljšali učinkovitost. ZDA pa zahtevajo, da je v letalih predvsem ameriška računalniška programska oprema za raketni sistem Lockheed Martin, ameriški proizvajalec F-16 mora zato, preden bodo letala izročili Hrvaški, opraviti celoviti remont letal in podaljšati delovno dobo za 3.000 ur.

F16-Izrael Vi:Wikipedija

Hrvaški mediji pišejo, da se je uradni Zagreb znašel v precepu med političnimi in poslovnimi odnosi ZDA in Izraela. Navajajo, da za ZDA ni problem preprodaja izraelskih letal Hrvaški, temveč interes nekaterih drugih držav, kot sta Romunija in Bolgarija, za podoben dogovor s Tel Avivom, ki namerava prodati približno 100 svojih starih vojaških letal F-16.

Portal Jutarnji piše o tem, da je to tudi .prvi javni spor med Hrvaško in ZDA v okviru vojaškega sodelovanja. Navajajo še, da bi vgraditev ameriške opreme v F-16 zagotovo zvišala ceno pogodbe, vprašljivo pa je, ali bi Zagreb lahko plačal več denarja.

Največja konkurenca izraelskim F-16 so bila švedska nova letala gripen JAS-39, ponudbi rabljenih različic vojaških letal F-16 pa sta poslali tudi ZDA in Grčija.

Hrvaška je izraelsko ponudbo ocenila kot najboljšo v konkurenci štirih ponudnikov. Največja konkurenca so bila švedska nova letala gripen JAS-39, ponudbi rabljenih različic vojaških letal F-16 pa sta poslali tudi ZDA in Grčija. Izrael je za svoja letala zahteval približno pol milijarde dolarjev, medtem ko je Švedska zahtevala za eskadriljo novih letal skoraj dvakrat več.

Opozicija je kritizirala hrvaško vlado zaradi nakupa rabljenih letal, toda predsednica države Kolinda Grabar Kitarović in premier Andrej Plenković sta poudarila, da Hrvaška nima denarja, da bi si privoščila nova letala.

Grabar Kitarovićeva je med drugim dejala, da bi si rada kupila avtomobil mercedes, a potem ne bi imela denarja za hrano in ostale življenjske potrebe.

Izraelska letala so stara od 25 do 30 let in so jih že uporabljali v vojaških operacijah, kar je v delu hrvaške strokovne in vojaške javnosti izzvalo dvome o upravičenosti nakupa glede na namero Hrvaške, da z nadomeščanjem vojaških letal mig-21 iz časov nekdanje JLA zadovolji potrebe vojaškega letalstva do sredine tega stoletja. Podobni nakupi so v slovenski soseščini v zadnjem času pogosti: tudi Srbija je od Rusije kupila šest obnovljenih letal MiG-29, protizračne sisteme BUK in tanke T-72.

Komentarji