REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Srbija 2018: Najprej vojaške vaje z Rusijo, potem nevojaške z zvezo NATO

Srbija 2018: Najprej vojaške vaje z Rusijo, potem nevojaške z zvezo NATO

Srbski predsednik Aleksandar Vučić in generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg sta danes v Mladenovcu blizu Beograda odprla vajo pomoči ob naravnih katastrofah "Srbija 2018." Vučić je ob tem poudaril, da Srbija ostaja vojaško nevtralna, a je to ne bo oviralo pri nadaljnjem dobrem sodelovanju z Natom.

Vučić je dejal, da želi Srbija sodelovati s severnoatlantskim zavezništvom "kljub bolečim spominom", pri čemer je spomnil na štirimesečne Natove zračne napade na tedanjo Zvezno republiko Jugoslavijo leta 1999.

Jens Stoltenberg in Aleksandar Vučić
Jens Stoltenberg, generalni sekretar NATO in Aleksandar Vučić na vaji v Srbiji. Vir:Tanjug

Srbija 2018 - vaja s članicami zveze NATO zaradi preprečevanja naravnih katastrof

Stoltenberg je izpostavil, da ne gre za vojaško vajo, temveč za vajo civilne pripravljenosti in platformo za tiste, ki se prvi odzovejo. Kot je ocenil, bo vaja priložnost, da se "učimo drug od drugega, da bi pridobili izkušnje in se bolje pripravili na čase, v katerih se soočamo z izrednimi situacijami".

Stoltenberg je izpostavil, da ne gre za vojaško vajo, temveč za vajo civilne pripravljenosti in platformo za tiste, ki se prvi odzovejo. 

"Vaja tudi kaže, kako partnerstvo z Natom lahko prinese konkretne koristi Srbiji, Natu in vsej regiji," je še dejal generalni sekretar severnoatlantskega zavezništva.

V vaji sodeluje 2000 ljudi iz 38 držav, potekala pa bo do 11. oktobra v Mladenovcu in Sopotu blizu Beograda ter v Aranđelovcu v Šumadiji. Tokrat je prvič, da takšno vajo gosti Srbija, kar, kot je pred obiskom v Srbiji izpostavil Stoltenberg, kaže na močno partnerstvo med državo in Natom.

Vučić in Stoltenberg sta se zatem skupaj udeležila srečanja Vodstvo za varnost regije o prihodnjih odnosih med Srbijo in Natom. Srbski predsednik je ob tem izpostavil, da bo Srbija naredila vse, da bi se izognili napakam iz preteklosti, obenem pa zagotovili prihodnost srbskega naroda in boljše okolje za gospodarstvo.

Dodal je, da bo Beograd naredil vse za nadaljevanje dialoga s Prištino, da bi ohranili mir in varnost v regiji. Stoltenberg je že prej ob robu vaje izpostavil, da Nato podpira dialog med Beogradom in Prištino. Vučič je tudi dejal, da je od Stoltenberga tudi zahteval, da NATO "ne zmanjšuje svoje misije na Kosovu." Dodal je tudi, da so "mnogi vprašali, kaj dela tukaj NATO" in da jim je odgovoril, da je Srbija nevtralna država, ki dobro sodeluje z vsemi.

Helikopter srbske vojske, vaja BARS 2018 Vir:Tanjug
Srbski vojaški helekopter med vajo z Rusijo. Vir: Tanjug

Poudaril je tudi, da je Srbija videla, kako pomembna je mednarodna pomoč, ko je ob poplavah leta 2014 na pomoč prišlo 22 ekip z več kot 600 reševalci. "Rad bi vas spomnil na poplave, ki so se zgodile leta 2014 leta. Tedaj je 14 držav pomagalo Srbiji, mnogi od teh ljudi pa so tudi danes z nami. Naravne katastrofe so zahtevna in kompleksna naloga, ki od nas zahteva koordinacijo in pripravljenost," je dejal predsednik Srbije.

Stoltenberg pa je malo več kot teden dni po obisku kosovskega predsednika Hashima Thacija pri spornem akumulacijskem jezeru Gazivode na severozahodu Kosova oblasti v Beogradu in Prištini pozval k zadržanosti. "Vsi se morajo vzdržati provokativnih besed in dejanj. Natova misija KFOR bo še naprej navzoča na Kosovu, kjer bo spremljala razmere in ščitila vse," je še dejal v izjavi novinarjem ob robu vaje.

BARS 2018 - dobro sodelovanje ruskih in srbskih vojaških pilotov

Vučić se je danes zavzel tudi za boljše odnose s Hrvaško ter z novim političnim vrhom v Bosni in Hercegovini.

Do vaje z zvezo NATO pa prihaja samo tri dni zatem, ko se je v Srbiji končala velika vaja srbskih in ruskih pilotov BARS 2018. Uspešno končano vajo sta spremljala minister za obrembo Srbije Aleksandar Vulin in načelnik generalštaba srbske vojske Milan Mojsilović. To vajo je vodil brigadni general Željko Bilić, poveljnik 204 zračne brigade ,ob prisotnosti poveljnika vojaškega letalstva in protizračne obrambe, generlmajorja Duška Žarkovića.

Obrambni minister Srbije je v pogovorih z ruskimi in srbskimi piloti dejal, da je ta vaja najvišja oblika sodelovanja letastva Srbije in Rusije in da je vaja pokazala, kako pripravljeni in sposobni so piloti. "Ponosni smo na naše pilote in njihovo hrabrost, ki so jo pokazali, ko so branili svojo državo. Ruski piloti so imeli čast, da letijo s srbskimi piloti, ki so branili Srbijo leta 1999 in upam, da so se tudi oni lahko kaj naučili od nas. Ponosni smo na naše prijateljstvo, ponosni smo na bratstvo letalcev Srbije in Rusije," je dejal srbski obrambni minister Aleksandar Vulin.

Srbska letala MiG 29 Vir: Tanjug
Srbska MiG-a 29 med vajo z ruskimi piloti v Srbiji.

Dodal je tudi, da je načrtovana razširitev vaje in da bo naslednje let ministru za obrambo Rusije Sergeju Šojguu predlagal, da se v vajo vključijo tudi helikopterji Mi-35. Načelnik Generalštaba, general Mojsilović, je vajo ocenil z najvišjo oceno in dodal, da so vaje vlaganje v večjo operativno sposobnost srbske vojske. Posebej se je zahvalil ruskim pilotom, ker so svoja znanja in izkušnje delili s srbskimi piloti in jim dejal, da so zmeraj dobrodošli v Srbiji.

Vulin: Ruski piloti so imeli čast, da letijo s srbskimi piloti, ki so branili Srbijo leta 1999 in upam, da so se tudi oni lahko kaj naučili od nas.

Srbija je sicer lani od Rusije dobila šest remontiranih letal MiG 29, od Belorusije pa še štiri. Dobila naj bi tudi trideset moderniziranih tankov B-72 in oklepnih vozil za pehoto, kmalu pa naj bi v Rusiji kupila tudi novejše protiletalske sisteme, najverjetneje Pantsir in BUK.

Dva MiG-a sta že prispela v Srbijo, vsi obnovljeni MiG-i pa naj bi dobili imena po pilotih, padlih v času intervencije oziroma agresije (kot to praviloma označujejo v Srbiji) zveze NATO na Srbijo leta 1999.

Srbski MiG-i naj bi imeli novejše radarje, ki zaznavajo cilje 150 kilometrov daleč in rakete zrak-zrak, ki sestreljujejo letala najmanj 25 kilometrov daleč. 

Med morebitnimi nakupi v prihodnjih letih se omenja tudi možnost, da Srbija dobi še zmeraj zelo zmogljiv protizračni sistem S-300, ki ga je pravkar dobila tudi Sirija. Srbski predsednik Aleksandar Vučič se je sicer pravkar vrnil iz Rusije, kamor je odšel predvsem zaradi napetosti na Kosovu, z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom pa se je pogovarjal na štiri oči več kot dve uri.

Vendar pa analitiki opozarjajo, da srbska vojska - vsaj po številu vaj - vsako leto opravi bistveno več skupnih vaj z zvezo NATO, kot pa z rusko vojsko. Tudi notranji organizacijski ustroj srbske vojske praviloma upošteva standarde zveze NATO.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek