REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Rekla-kazala: Stara propagandna laž o »ostrostrelskih safarijih« v Sarajevu ponovno pogreta - ob padcu Pokrovska!

Rekla-kazala: Stara propagandna laž o »ostrostrelskih safarijih« v Sarajevu ponovno pogreta - ob padcu Pokrovska!Režija? Civilisti prestrašeni, vojak pa miren, saj je »odporen na krogle«? Vir: X, posnetek zaslona

Le kako je mogoče, da zgodba iz let 1991-1995 iz BiH, za katero ni niti enega trdnega dokaza ali pričevanja, niti ene utemeljene osnove v vseh sojenjih (ki so zbrala 10 milijonov dokumentov!), ki so potekala pred Mednarodnim kazenskim sodiščem za bivšo Jugoslavijo (ICTY) lahko konec leta 2025 postane vodilna zgodba številnih medijev? In te dni celo zahodnih.

Tudi to je mogoče - če je nujno potrebno zaradi obrekovanja Srbov in Rusov...

V Italiji je namreč nek novinar, do katerega je s 30-letno zamudo prispela ta zgodbica sprožil preiskavo.

Preiskavo o tem, da naj bi italijanski in tuji turisti v času vojne v BiH odhajali na safarije v Sarajevo, kjer naj bi proti plačilu lahko ubijali – ljudi.

In takoj so se pojavile tudi »priče«, ki že trdijo, da je obstajal celo »cenik« za ubijanje ljudi, civilistov, streljali pa so na njih zahodni »turisti«, v organizaciji zlobnih Srbov seveda!

Odgovor na to, kako je mogoče sploh verjeti kaj tako slaboumnega, daje trenutek, v katerem se to dogaja – gre namreč za trenutek, ko se izvajajo sklepna dejanja v neki drugi, usodni vojni – vojni v Ukrajini, kjer ruska vojska »čisti« že padli Pokrovsk.

In zato za preusmerjanje pozornosti svetovne javnosti vstran od poraza, ki so ga na Zahodu poskušali prikazati kot zmago - ustreza dobbesedno vse.

Ob tem pa se poskuša Rusijo umazati s povezavo s še posebej nagravžnimi »srbskimi zločini.«

O tem, da se pri kaznovanju res skrajno odvratnih zločinov iz »Rumene hiše«, kjer so pripadniki albanske OVK Srbom dokazano izrezovali organe, jih preprodajali in jih tako ubijali, doslej ni naredilo ali dokazalo prav ničesar - seveda molčijo.

In če je potrebno, za napad na ruskega sovraga s pomočjo lažnive zgodbe o domnevnih zločinih njihovih tradicionalnih zaveznikov pride prav tudi prastara zgodbica, nastala v zahodnih propagandnih kuhinjah, katere cilj je bila »satanizacija Srbov in za katero ni nobenega dokaza.

A to seveda ni preprečilo niti slovenskim filmskim vojnim dobičkarjem, da o tem ne bi posneli »dokumentarca«, o čemer smo že pisali.

Ni dvoma, da se je pobijanje civilistov v vojni v Bosni dogajalo. 

Le kako je mogoče, da zgodba iz let 1991-1995 iz BiH, za katero ni niti enega trdnega dokaza ali pričevanja, postane glavna zgodba zahodnih medijev?

Na vseh straneh.

Toda dokazov o »safarijih«, v katerih naj bi bili udeleženi krvosesi tujci - preprosto ni.

Dokazi, ki jih je leta 1995 objavljalo sarajevsko »Oslobođenje«, pred tem pa leta 1991 italijanski časniki so pričevanje enega italijanskega novinarja, da mu je nek domnevno Srb ponudil, da lahko iz njegove barake s puško strelja na ljudi v mestu spodaj.

Se je to res zgodilo?

In kaj naj bi to dokazalo? Nič, razen nerealizirane zločinske ponudbe ene osebe - če se je to res zgodilo.

A to je bilo temelj za velik članek Oslobođenja, ki je o tem poročal leta 1995.

Pri tem so »pozabili« tudi objaviti, da so same preiskave v Sarajevu pokazale na več primerov, ko so muslimanske sile dokazano same streljale na svoje civiliste!

O tem je poročal celo New York Times.

In danes?

O tem, da so muslimanske sile dokazano streljale na sarajevske civiliste, tako Bošnjake in Srbe kot Hrvate, ni več nikjer niti besedice.

Še več, tudi v slovenskem dokumentarcu nastopajo neke anonimne priče, ki same nimajo nobenih dokazov iz prve roke.

Vse so nekaj »slišale«, RTV SLO pa objavlja »pričevanja« Bošnjakov, ki nakladajo o tem, kako so ti »snajperisti« nalašč streljali otroke, ker materi, ki izgubi otroka »življenje ne pomeni nič več« in je bila za takšen »ulov« cena po ceniku menda najvišja.

Res, grozno.

Pa dokaz za trditve v dokumentarcu slovenskega avtorja?

V slovenskem 'dokumentarcu' nastopajo anonimne priče, ki same nimajo nobenih dokazov iz prve roke.

 Nič drugega kot govorice!

Seveda so ljudje »slišali« takšne zgodbice.

Kajti širjenje takih govoric v vojni je osnova vsake dobre propagande.

Na srbske žrtve ostrostrelcev bošnjaških (muslimanskih) sil pa se v isti sapi znova pozablja.

Kako značilno!

Resnica pa je nekaj popolnoma drugega.

Tudi ko se poroča o ostrostrelcih je očitno, da današnje pripovedi sledijo lažem, lansiranih že sredi vojne v BiH.

Poroča se le o srbskih ostrostrelcih ter muslimanskih in hrvaških žrtvah.

O tem, da so bili v Sarajevu tudi muslimanski ostrostrelci, celo v civilnih oblekah, ki so streljali na srbske civiliste se danes molči.

Nikjer se niti ne omenja, da so bosanske sile streljale na sarajevske civiliste, tako muslimanske kot srbske, zaradi podpore, ki so jo nato dobivale s strani zahodne mednarodne skupnosti.

A o tem so pričali tudi zahodni vojaki v svojih knjigah.

Predvsem pa je neverjetno, da se pozornost daje ljudem, ki trdijo, da so »slišali« za takšne »safarije«, ne da bi podali eno samo neposredno pričevanje, ki bi obstoj »lova na ljudi« dokazalo.

Natolcujejo celo o tem, koliko se je plačevalo, menda po 70.000 – 80.000 dolarjev, a točno kje, kdaj in kdo naj bi to počel, tega ne pove nihče.

Pa navkljub temu se zdi, da na Zahodu vsi verjamejo v zgodbo!

Naravnost neverjetno.

V BHS jezikih bi rekli, da gre za »rekla-kazala«, torej propagandno puhlico in nič več.

Ta in podobne zgodbe so se začele kot del plačane propagandne vojne proti Srbom, ki jo današnji »koristni idioti«, predvsem razni pisuni »osrednjih« medijev in »ustvarjalci dokumentarcev« na Zahodu, tudi na Slovenskem - nadaljujejo.

A kako je do te zgodbe sploh prišlo?

To razkriva zanimiva »nit« na omrežju X, ki nas je spomnila, da so se ta in podobne zgodbe začele kot del plačane propagandne vojne proti Srbom, ki jo današnji »koristni idioti«, predvsem razni pisuni »osrednjih« medijev in »ustvarjalci dokumentarcev« na Zahodu, tudi na Slovenskem - nadaljujejo.

Mirko Radoš je namreč na X opozoril, kako je že leta 1991 novinar časnika New Statesman iz zaposlenega v podjetju Ruder Finn izvlekel priznanje, da so razširili zgodbo o »denarju za truplo«, potem ko jim jo je povedal hrvaški minister.

Zaposleni v podjetju »Ruder Finn« je trdil, da ni njihova naloga preverjati točnost takšnih zgodb (!).

Bili so namreč plačani za širjenje za Hrvaško ugodnih in za Srbe neugodnih zgodb.

In so to tudi počeli.

»Kot pokazatelj pomembnosti odnosov z javnostmi v konfliktu v nekdanji Jugoslaviji je treba omeniti, da je podjetje 'Ruder & Finn' za svoje storitve za odnose z javnostmi naročnikom iz hrvaške in bosanske vlade zaračunavalo 18.000 dolarjev na mesec!

Avtor knjige o odnosih z javnostjo in propagandi v Zalivski vojni ugotavlja, da je podjetje 'Ruder & Finn' bilo uspešnejše pri širjenju hrvaške/bosanske propagande kot srbska stran, saj 'podjetja za odnose z javnostjo ustvarjajo pogoje, ki omogočajo vpletenost v vojno.'

Uspeh PR zgodbe 'Mrtvi kuvajtski dojenčki' je naveden kot primer lažne novice, ki je ustvarila pogoje, v katerih so bili Američani pripravljeni iti v (iraško) vojno. Resnica o tej zgodbi je prišla na dan šele mesece po operaciji Puščavska nevihta.«

»Ključ do uspešne propagande je pridobiti 'podporo tretje osebe', po možnosti Angleža in neudeleženca v spopadih, ki verjame v verodostojnost zgodbe, ne glede na njeno točnost.

Poslušalec/gledalec takrat zgodbe ne sprejme kot govorice.

Ko vidite novice iz nekdanje Jugoslavije, zlasti zgodbe o grozodejstvih, se spomnite, da so verjetno pretirane ali čisti mit. Takšne grozljive zgodbe služijo le za razdruževanje skupnosti po nekdanji Jugoslaviji in bodo to počele še vrsto let,« opozarja Mirko Radoš.

K temu je potrebno dodati še propagandno pravljico, ki jo je proizvedla britanska BBC propagandna kuhinja in so ji nasedli skoraj čisto vsi, namreč, da je ruski pisatelj Eduard Limonov streljal na Sarajevo.

Limonov: Ta bedak. Streljal sem na strelišču, ta tip pa je dodal dodaten prizor, da je bilo videti, kot da streljam na stavbe. To govorim že 15 let.

V resnici so ga posneli na strelišču na Palah in zmontirali posnetek! 

Ta premnogokrat povzeta propagandna laž iz filma BBC-ja (pod taktirko poljskega režiserja Pawela Pawlikowskega), Serbian ethics 1992, ponavlja govorico, da je pokojni ruski pisatelj Eduard Limonov streljal na Sarajevo. 

V resnici je streljal na poligonu na Palah, ki so od roba Sarajeva oddaljene približno 10 km!

Na poligon naj bi bil povabljen prav zato, da je Pawlikowski nato lahko zmontiral laž.

O tem smo poročali že tukaj.

Zadevni incident je bil prikazan na Karadžićevem sojenju v Haagu in je Limonova stal založniških pogodb tako v Evropi kot v ZDA.

Vir: X, posnetek zaslona

»Ta bedak.

Streljal sem na strelišču, ta tip pa je dodal dodaten prizor, da je bilo videti, kot da streljam na stavbe.

To govorim že 15 let!« je dogodek destletje in pol kasneje komentiral Limonov v intervjuju za Guaradian.

Novinar britanskega »Guardiana« je sicer navedel, da je kasneje izbrskal odlomek iz Knjige mrtvih Limonova iz leta 2001, kjer se zdi, da prizna – stavek je dvoumno formuliran –, da je po mestu streljal in da je naletel tudi na članek, kjer izrecno navaja, da se je v Bosni »boril« od »februarja do maja 1993«, vendar teh navedb Limonov ni želel podrobneje komentirati.

Kakorkoli že, trdnega dokaza, da je Limonov res streljal po Sarajevu, kaj šele po civilistih – ni. Video zmontirane scene je v tem članku.

Vendar se netočne zgodbe širijo še naprej.

Bi bili tipi, ki so se lažno delali heroje in lažirali nevarnost ostrostrelcev pripravljeni objaviti tudi grozljive zgodbe o ostrostrelcih, ki v resnici niso resnične? Razumen odgovor je le en: da.

Tudi s pomočjo slovenskih medijev ter režiserjev.

In če še ne verjamete - poglejte, kako so znani francoski filozof, šef dopisnikov BBC-ja in vodilna poročevalka ameriške tv mreže CNN (v tvitih zgoraj) lažirali svoje domnevno skrivanje pred ostrostrelci.

Bi bili tipi, ki so se lažno delali heroje in lažirali nevarnost ostrostrelcev pripravljeni objaviti tudi grozljive zgodbe o ostrostrelcih, ki v resnici niso resnične?

Razumen odgovor je le en: da.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke