REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Surinam umaknil priznanje Kosova, Srbija predlaga mednarodno konferenco

Surinam umaknil priznanje Kosova, Srbija predlaga mednarodno konferenco Surinam-Nota

Potem ko so številne države sveta priznale Kosovo kot samostojno državo, je v zadnjem času prišlo do nekaterih umikov priznanj Kosova kot samostojne države. Priznanje Kosova je z diplomatsko noto, poslano v Beograd in Prištino umaknila latinskoameriška država Surinam, že prej pa je država Sao Tome pojasnila, da nikoli ni priznala Kosova. V dokumentu z dne 30. oktobra letos, poslanega stalni misiji Srbije v OZN piše, da ima stalna misija Republike Surinam "čast, da sporoči odločitev vlade Republike Surinam o umiku priznanja Kosova in Metohije kot neodvisne in suverene države, z učinkom od 27. oktobra naprej." Tudi Nigerija in Uganda sta pojasnili, da Kosova nista priznali, zato je kosovsko zunanje ministrstvo objavilo nov seznam držav, ki Kosovo priznavajo kot državo, na katerem je sedaj 106 držav. 

Nova konferenca o Kosovu ?

Kosovo sicer trdi, da umiki mednarodnih priznanj niso mogoči, kar pa ni res, saj je praksa umikov priznanj uveljavljena v mednarodni praksi. Zadnji znan podoben primer je makedonsko priznanje Tajvana, ki se je po burni reakciji Kitajske spremenilo v "nepriznanje" Tajvana kot samostojne države. Srbija zato tudi v luči razglasitve katalonske neodvisnosti, ko so države EU enotno zatrjevale, da enostranska odcepitev Katalonije od Španije brez dogovora z matično državo (Španijo) ni zakonita, sedaj zahteva nov poskus reševanja vprašanja Kosova. "Če se Španija lahko bori za Katalonijo, potem se lahko tudi Srbi borimo za svojo državo," je danes dejal srbski zunanji minister Ivica Dačić, ki zahteva mednarodno konferenco o reševanju kosovskega problema.

Dacic Zdravica
Zunanji minister Srbije Ivica Dačić se je razveselil umika priznanja Kosova s strani Republike Surinam.

Dačić je sicer julija letos dejal, da je Beograd poleg številčne srbske manjšine na severu Kosova zainteresiran tudi za srbske samostane, ki so uvrščeni na Unescov seznam svetovne dediščine, po samostojnosti Kosova pa so se znašli na ozemlju pod mednarodno upravo OZN. Dačić je zato takrat med drugim predlagal tudi delitev Kosova.

V skladu z mednarodnim pravom enostranske odcepitve, razen ko se zgodijo v "kolonialnem kontekstu" niso zakonite brez pristanka matične države.

Kosovo je samostojnost, ko se je nahajalo pod mednarodno upravo OZN, razglasilo pred devetimi leti. Do danes ga je priznalo 106 držav, med njimi tudi Slovenija. Meddržavno sodišče v Haagu je ob presoji zakonitosti sprejema deklaracije o neodvisnosti Kosova odločilo, da je "skupina avtorjev", ki so sprejeli deklaracijo o neodvisnosti Kosova, imela pravico, da takšno deklaracijo res sprejme in s tem potrdilo veljavnost načela svobode izražanja v mednarodnem pravu, o povezanih ostalih vprašanjih, na primer o zakonitosti ali nezakonitosti odcepitve Kosova od Srbije in pravici do samoodločbe prebivalstva Kosova - pa Meddržavno sodišče (ICJ) nikoli ni presojalo. Je pa hkrati odločilo, da resolucija VS OZN 1244, ki določa, da je Kosovo pod mednarodno upravo OZN, velja še naprej.

Srbija samostojnosti Kosova zato še vedno ne priznava. V skladu z mednarodnim pravom namreč enostranske odcepitve delov držav, razen tedaj, ko se zgodijo v "kolonialnem kontekstu" ali pa le v izjemnih primerih, ki pa izven "kolonialnega konteksta" nimajo potrditve v državni praksi - niso zakonite brez pristanka matične države. Priznanje takšne odcepitve v skladu z mednarodnim pravom lahko predstavlja celo mednarodni delikt in kršitev ozemeljske celovitosti države, katere del je odcepljena entiteta.

Brian Hoyt Yee
Hoyt Brian Yee

Leta 1999 so sicer oborožene sile držav članic zveze NATO po intervenciji, ki ni imela avtorizacije VS OZN dosegle umik srbskih oziroma jugoslovanskih sil iz Kosova, pred tem pa je zaradi nasilja Kosovo zapustilo tudi okoli 800.000 Albancev. Večina Albancev se je že leta 1999 nato vrnila na Kosovo, ki pa ga je zaradi nasilja večinskega naroda na Kosovu nato zapustilo več deset tisoč Srbov. To nasilje predstavlja enega od resnih problemov tudi za Kosovo danes. Nastanek države na ozemlju druge države s pomočjo oborožene sile drugih držav velja za eno od hujših kršitev mednarodnega prava (kršitev jus cogensa), zoper rezultate takšne politike pa se v skladu s t.i. "Stimsonovo doktrino" države praviloma borijo s politiko nepriznavanja države, ki razglaša neodvisnost. Številne države sveta, ki Kosova ne priznavajo, so že podale izjave, da nasprotujejo neodvisnosti Kosova prav zaradi teh načelnih razlogov. 

Novi pritiski administracije ZDA na Srbijo

Zanimivo je, da se na ta argument Srbija pred Meddržavnim sodiščem v Haagu nikoli ni sklicevala, so pa na to dejstvo opozarjale nekatere države v postopku pred tem sodiščem, ki bi lahko na taj podlagi priznanje Kosova (in morebiten vstop Kosova v OZN) zavračale tudi v primeru, če bi Srbija sama zaradi pritiskov večine članic EU in ZDA klonila ter izrazila pripravljenost, da prizna Kosovo, podpiše s Kosovom obvezujoči dvostranski sporazum (kar zahteva Nemčija), ali dovoli vstop Kosova v OZN po "modelu dveh Nemčij", kar bi bilo dejansko enako mednarodnemu priznanju Kosova.

Srbski sodniki - prisega na Kosovu
Prisega srbskih tožilcev in sodnikov iz Kosova pred kosovskim predsednikom Hashimom Thaqijem.

Zelo malo verjetno je tudi, da bi Rusija pristala na članstvo Kosova v OZN in na mednarodno priznanje Kosova brez predhodnega strinjanja Srbije s tem dejanjem. Rusija bi najverjetneje hkrati zahtevala tudi enako obravnavo vseh podobnih vprašanj, od Katalonije fo Krima in bi zagotovo v zameno za svoje priznanje Kosova lahko zahtevala priznanje zahodnih držav, da so bile tudi odcepitve Južne Osetije, Abhazije (v Gruziji) ali Krima (v Ukrajini) enako zakonite.

V Beogradu se je sicer te dni mudil namestnik pomočnika ameriškega državnega sekretarja za evropske in evrazijske zadeve Hoyt Brian Yee, ki je v Srbiji v srbskem jeziku sporočil, da Srbija "ne more več sedeti na dveh stolih", še posebej, če "sta tako oddaljena" in od Srbije zahteval, da naj izbere med ZDA in EU na eni strani ter Rusijo na drugi strani. Istočasno je od Srbije znova zahteval, da naj prizna "status Kosova", ter Kosovo prizna kot samostojno državo.

Srbski predstavniki, predvsem predsednik Srbije Aleksandar Vučić in ministri v vladi so te zahteve sicer zavrnili. V Srbiji sicer istočasno te dni poteka tudi t.i. "notranji dialog o Kosovu" oziroma javna razprava o tem, kako naj Srbija v prihodnje pristopi k problemu Kosova. Ta problem predstavlja tudi resno oviro na poti Srbije v EU, ki za državo ostaja primarna strateška opredelitev, ob istočasnem zavračanju vstopa v zvezo NATO.  

V iskanju rešitve med Beogradom in Prištino že več let posreduje EU. Dialog je sicer na mrtvi točki že nekaj časa zaradi vrste incidentov, pa tudi volitev v obeh državah. Srbski sodniki in tožilci na Kosovu so sicer nedavno prisegli pred predsednikom Kosova in v skladu s "Prvim bruseljskim sporazumom" med Beogradom in Prištino pristali na to, da bodo odslej sodili zgolj po zakonodaji Kosova. Po drugi strani pa organi Kosova še zmeraj niso ustanovili Skupnosti srbskih občin, ki jih na Kosovu predvideva isti sporazum. Dialog ter normalizacija odnosov med Beogradom in Prištino sta sicer pogoj na napredek Srbije in Kosova na poti v Evropsko unijo. 

Delite članek