Merklova: Srbija je za Nemčijo ključna partnerka na Zahodnem Balkanu

Nemčija vidi Srbijo kot ključno partnerko pri reševanju napetosti na Zahodnem Balkanu, predvsem kar se tiče Kosova ter Bosne in Hercegovine, je ob današnjem obisku srbskega predsednika Aleksandra Vučića dejala nemška kanclerka Angela Merkel. Vučić pa je obljubil, da bodo storili vse, da bi se izognili spopadom na Balkanu.

"Srbija je ključna država v regiji, s katero Nemčija tesno sodeluje. Srbija ima ključno vlogo na Kosovu ter Bosni in Hercegovini, zaradi česar je pomembno, da intenzivno izmenjujemo mnenja," je pred srečanjem z Vučićem povedala Merklova.

Srbski predsednik je poudaril, da je njegova država zavezana miru in stabilnosti, vsak spopad pa bi države in narode na Balkanu vrnil sto let nazaj. "Dali bomo vse od sebe, da se napetostim ali kakršnikoli destabilizaciji izognemo za vsako ceno," je po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug dejal Vučić. K miru in stabilnosti ga je na pogovorih pozvala tudi nemška kanclerka, s čimer se je Vučić strinjal.

Merklova je pohvalila reforme, ki jih je izvedla Srbija, in povedala, da so vplivale tudi na gospodarski razvoj.

Vučić je glede tega dejal, da je od Srbije in njenih reform odvisno, ali se bo Evropski uniji pridružila leta 2025. Na to pa bodo vplivale tudi druge stvari v regiji. "Evropska pot je za nas življenjskega pomena in sprejeti bomo morali številne težke in boleče odločitve," je poudaril.

Srbija si prizadeva za čimprejšnji vstop v EU, pri čemer je največja ovira spor s Kosovom, ki je neodvisnost razglasil pred desetimi leti. O perspektivi Zahodnega Balkana bodo sicer voditelji EU in držav regije razpravljali na vrhu v Sofiji sredi maja.

Predstavniki civilne družbe, think tankov, akademiki in diplomati iz Srbije, Kosova in EU so medtem pod vodstvom nemške fundacije Friedrich-Ebert oblikovali štiri možne scenarije odnosov med Beogradom in Prištino v naslednjih 15 letih, poroča nemški portal Deutsche Welle.

Najboljši scenarij odnosov med državama bi bil po besedah enega od avtorjev analize Shpetima Gashija, tisti, ki bi rešil spor o statusu Kosova. Po tem scenariju bi Beograd in Priština leta 2019 dosegli sporazum o normalizaciji odnosov. Srbija bi leta 2025 postala članica EU, že leta 2019 pa bi odpravili vizume za Kosovo. Član EU in drugih mednarodnih organizacij bi lahko postalo leta 2037.

Gashi je ob tem za nemški portal dejal, da je bolj verjetna kombinacija drugega in tretjega scenarija. Gre za sporazum, s katerim bi Srbija Prištini priznala nadzor nad celotnim območjem Kosova, vendar pa ne bi šlo za polno diplomatsko priznanje. Hkrati bi Srbija nadaljevala lobiranje proti članstvu Kosova v mednarodnih organizacijah kljub drugačnim zavezam.

Četrti scenarij odnosov med Kosovom in Srbijo do leta 2035 pa predvideva, da bi se EU preoblikovala v ohlapno trgovinsko povezavo, kar bi zamrznilo širitev unije na Balkan.