REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kiks predsednika Finske: »Rešitev smo našli leta 1944, verjamem, da jo lahko najdemo tudi leta 2025!«

Kiks predsednika Finske: »Rešitev smo našli leta 1944, verjamem, da jo lahko najdemo tudi leta 2025!«Finsko iskanje rešitve za Ukrajino... Carl Gustaf Emil Mannerheim in Hitler. Vir: Posnetek zaslona, X

Ob nedavnem obisku evropskih politikov v Washingtonu ta skupinica vojnih hujskačev iz Evrope ni javno prikazala le vso nemoč in nesuverenost držav, ki jih predstavljajo, (ko so kot šolarčki čepeli pred veliko mizo svojega »očka Trumpa«), pač pa tudi ogromno količino neznanja, s katero so uspeli preseči celo svojega ameriškega gostitelja – kar je res velik uspeh.

Navedel je zgodovinski primer, ki v resnici koristi Rusiji in izpodbija zahteve politikov iz EU. A tega sploh ni opazil…

To je seveda privedlo tudi do cele vrste zabavnih objav na družbenih omrežjih, ki so kazale na nebogljenost, zmedenost in nepomembnost evropskih politikov.

Nemški kancler Friedrich Merz je na primer kljub temu, da je bilo s strani Trumpa (in Putina) javno povedano, da nobeno »začasno premirje« ne pride v poštev, ponavljal prav ta pogoj in izzval reakcijo Trumpa, ki mu je odgovoril, da je on »šest vojn razrešil« ne da bi bilo kjerkoli potrebno premirje.

Italijanska predsednica Giorgia Meloni vlade je ob neumnih izjavah Merza dobesedno obračala oči…

Toda še večjo neumnost si je privoščil finski predsednik Alexander Stubb.

Gre za primerek politika, ki se med vsemi evropskimi politiki še posebej odlikuje po topoumnosti in rusofobiji…

Alexander Stubb
Obraz evropske rusofobije: Alexander Stubb. Vir: Posnetek zaslona, X

In tako se je predsednik Finske v nastopu pred Trumpom odločil, da bo svet spomnil, da se je nekoč tudi njegova država borila proti Rusom in menda našla primerno rešitev za svoje težave z Rusi že leta 1944.

Ter da bi tako lahko storila tudi Ukrajina.

Finski primer je torej predlagal kot recept za konec ukrajinske vojne.

To ne bi bilo sploh nič nenavadno, če Stubb ne bi v resnici zagovarjal stališč, ki so popolnoma nasprotna tistim iz leta 1944.

Zahteva namreč povrnitev vseh »odcepljenih« pokrajin Ukrajini, tudi Krima, ruske reparacije, neskončne sankcije proti Rusiji in tako naprej.

Trdi celo, da imajo Rusi osvajanja v svoji DNA.

Obenem pa so zaradi neonacistov v Ukrajini in vpletanju tujih držav v Ukrajino zahteve Rusije danes res (upravičeno!) podobne zahtevam Sovjetske zveze po drugi svetovni vojni.

V vojni, ki jo je Finska izgubila, pa je Finska morala narediti prav to, kar se sedaj zahteva od Ukrajine - odstopila je svoje ozemlje, plačala odškodnino in obtožila svojega voditelja vojnih zločinov.

Kaj se je pravzaprav zgodilo leta 1944?

Finska je podpisala premirje z ZSSR, v katerem se je strinjala, da bo:

1) Sovjetom odstopila 12 % svojega ozemlja

2) Legalizirala finsko komunistično partijo in prepovedala fašistične stranke

3) Izgnala nemške čete iz Finske (kar je privedlo do vojne z nacistično Nemčijo).

Z drugimi besedami, Finska se je odpovedala ozemlju in sprejela sovjetske zahteve tako v svoji notranji kot zunanji politiki.

V resnici je imel torej Stubb prav – toda istočasno je s svojimi zahtevami, enako kot ostali evropski politiki, nasprotoval podobnim rešitvam danes.

Navedel je zgodovinski primer, ki v resnici koristi Rusiji in izpodbija zahteve politikov iz EU. A tega sploh ni opazil…

»Precej prepričan sem, da bi Evropejci rekli, da bi bili to za Ukrajino nesprejemljivi pogoji?«, se je Stubbovi logiki posmehnil komentator Big Serge.

Finci so se namreč tudi v drugi svetovni vojni borili proti Sovjetski zvezi (in Rusiji) kot zavezniki nacistične Nemčije in Adolfa Hitlerja.

Ob tem pa je Stubb lepo razkril tudi korenine finskega sovraštva do Rusov.

Gre seveda za revanšizem.

Finci so se namreč tudi v drugi svetovni vojni borili proti Sovjetski zvezi (in Rusiji) kot zavezniki nacistične Nemčije in Adolfa Hitlerja.

»Finski premier se je med svojo lekcijo '1944' v Beli hiši odločil, da bo izpustil nekaj manjših podrobnosti. Na primer dejstvo, da so se borili ob boku nacistov in upravljali koncentracijska taborišča v Kareliji, kjer so stradali ruske otroke. Tukaj je njihov 'junaški vodja' na levi,« je zadevo komentiral novinar Chay Bowes:

Drug komentator pa je zapisal: »Ne pozabite na blokado Leningrada. Njihov cilj je bila Velika Finska, ki bi jim jo Hitler podelil za njihovo služenje. Predstavljajte si, kaj bi storili vsem Rusim tam.

Pa vendar jim je Sovjetska zveza po porazu ne le dovolila imeti lastno državo in tržno gospodarstvo, ampak se je v 50. letih prejšnjega stoletja umaknila tudi iz pomorske baze globoko na Finskem, kjer so smeli biti 50 let.

Seveda se Finska spominja prizanesljivosti in velikodušnosti ter se vrača v enaki meri, tako da se je pridružila vojski, ki vodi posredniško vojno in si prizadeva za strateški poraz Rusije.«

Druga komentatorka pa opozarja: »'Izbrisati mesto z zemljevida' – nacistična politika, ne retorika.

29. septembra 1941 je nemško vrhovno poveljstvo (OKH) izdalo interno direktivo: 'Führer se je odločil, da bo mesto Sankt Peterburg izbrisal z obličja zemlje ... Nimamo interesa, da bi prebivalstvo ostalo pri življenju. Zahteve za kapitulacijo bomo prezrli. Problema prehranjevanja in nastanitve prebivalstva ne moremo in ne smemo rešiti mi.'

To ni bila strategija bojišča. Bila je genocidna politika.«

»Načrt je bil obkoliti Leningrad in prebivalstvo izstradati do smrti, kot del širšega 'načrta lakote', katerega cilj je bil izprazniti velika območja vzhodne Evrope, da bi naredili prostor za nemške naseljence.

Nacistični cilj je bil iztrebljenje z lakoto, ne okupacija.

Mesto ni bilo nikoli namenjeno zavzetju, ampak le uničenju.«

Pri obleganju tega mesta so sodelovali finski vojaki. In danes so znova na fronti - proti Rusiji.

Ob tem pa se celo predstavljajo svetu kot nekakšni mirovniki.

Skrajno neverodostojno.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek