Kako Hrvaška ogromno služi z izvozom v države regije, ki jih predsednica Hrvaške ves čas daje v nič in žali

Hrvaška predsednica, ki se v predsedniški tekmi poteguje za nov položaj, pogosto poudarja, kako je Hrvaško »popeljala iz regije«.

Hrvaška naj bi bila po prepričanju Kolinde Grabar Kitarović danes že veliko bolj povezana z drugimi evropskimi državami na zahodu, s »svetom«, vse manj pa z »regijo« oziroma – državami nekdanje Jugoslavije.

Toda resnica je bistveno drugačna. S številkami so predsednici Hrvaške njeno zmoto predstavili v Telegramu, kjer je Goran Fižulić seštel številke o izvozu Hrvaške v regijo.

Razvalio pevaljku - s konkretnim pokazateljima!

Lako za nestašluke, kolače i pjevanje. Ove brojke pokazuju da izjave predsjednice štete gospodarstvu RH https://t.co/M3umG7anLm via @TelegramHR

— Ranko Filipovic (@rankofilipovic) December 15, 2019

Podatki pa kažejo, da je imela Hrvaška lani isto skupno vrednost blagovnega izvoza na trgih Italije in Nemčije, kjer je skupni BDP teh držav 60.000 milijard dolarjev, kot pa na trgih Slovenije, BiH, Srbije, Črne gore, Severne Makedonije in Kosova s skupnim BDP-jem komaj 150 milijard dolarjev.

V dve evropski državi, ki imata skupaj kar 144 milijonov prebivalcev je Hrvaška torej izvozila povsem enako vrednost blaga, kot v države ex-yu, ki imajo komajda 17 milijonov prebivalcev.

To pove veliko.

Pri tem levji delež hrvaškega izvoza odpade na Slovenijo, v kateri Hrvaška proda le malo manj blaga kot v celotni Nemčiji, pa tudi v Srbijo še vedno izvozi za približno eno tretjino vrednosti blaga, kot ga izvozi v Slovenijo.

Postjugoslovanske države so za Hrvaško torej tudi še tri desetletja po razpadu SFRJ izjemno pomembne.

Kljub temu pa zato, da bi se približala bolj desnim in nacionalističnim volivcem, hrvaška predsednica neprestano kritizira tako sodelovanje z »regijo«, pogosto pa obračunava tudi s polpreteklo zgodovino in jo prikazuje neresnično.

Politično všečne, toda dejansko neresnične so tudi njene trditve o tem, kako Hrvaška po razglasitvi neodvisnosti nenadoma ni več del Balkana.

»Tako Encyclopaedia Britannica trdi, da se na Balkanu oziroma na balkanskem polotoku nahajajo Albanija, BiH, Bolgarija, Črna gora, Hrvaška, Romunija, Severna Makedonija, Slovenija in Srbija, ter del Grčije in Turčije.

»Miroslav Krleža pa je denimo smatral, da je meja Balkana ob južni ograji terase Oleander (zagrebškega) hotela Esplanade kar bi pomenilo, da Banski dvori in adventne hišice niso na Balkanu, urad zagrebškega župana, HTV, MZLZ 'Franjo Tuđman' in ostanek Hrvaške pa so,« karikira Goran Fižulić.

Pri tem podatki kažejo, da v evropske države manj od Hrvaške izvažata samo Malta in Ciper, približno enako pa Luksemburg, Latvija in Estonija.

Croatian president Kolinda Grabar-Kitarović seeking another mandate recently got into hit and run, cautioned media, refused to engage in TV debate. She also said she's ready to go and fight in Afghanistan, to die for her country – and so on…https://t.co/Jhw8mWvBiS

— Grabancijaš (@grabancijas) December 13, 2019

Litva ima pri tem dvakrat večji blagovni izvoz.

»Slovenija izvaža dva in pol krat večjo vrednost blaga od Hrvaške, Slovaška pa petkrat večjo,« opozarja hrvaški komentator.

V države nekdanje Jugoslavije Hrvaška izvaža kar 27,5 % vrednosti svojega izvoza.

»To je podatek, ki ga hrvaška vladajoča politika in njena spremljajoča propagandna mašinerija nerade omenjajo.«

»Naš najboljši in najdražji sosed, Srbija, kupi več naših proizvodov kot ZDA, Rusija in Kitajska skupaj, Kosovo več od Južne Amerike in Avstralije skupaj, Severna Makedonija nekaj manj od celotne Afrike, Črna gora pa enako kot Švedska in Norveška skupaj,« opozarja hrvaški medijski portal Telegram.

In politika, ki to zanemarja in daje regijo v nič, je zato škodljiva, opozarja Goran Fižulić.

Res je.

Dodamo lahko samo: in ne samo na Hrvaškem.