REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Zakaj nujno potrebujejo majhne diplomatske »uspehe«: Hrvaška po porabi in realnem BDP-ju na dnu lestvice članic EU

Zakaj nujno potrebujejo majhne diplomatske »uspehe«: Hrvaška po porabi in realnem BDP-ju na dnu lestvice članic EUPlenković - gospodarska promocija Hrvaške

Hrvaška je bila v letu 2018 na predzadnjem mestu med državami EU po doseženi ravni realne porabe in domačem bruto družbenem proizvodu na prebivalca.

Boljša je bila samo še od Bolgarije, kažejo podatki Eurostata in hrvaškega zavoda za statistiko, poroča Index.

Resnična individualna poraba po prebivalcu, izkazana s pomočjo standarda kupne moči, je bila na Hrvaškem v letu 2018 36 odstotkov pod povprečjem EU.

To predstavlja blago izboljšanje glede na leto 2017, ko je bila celo 38 odstotkov pod evropskim povprečjem.

Hrvaška si predzadnje mesto deli z Madžarsko, na zadnjem mestu pa je bila Bolgarija, s porabo, ki je bila 44 odstotkov pod povprečjem EU.

Slovenija je tu boljša od Hrvaške. Spada v skupino držav, ki imajo od 20 pa d 30 odstotkov nižjo porabo od evropskega povprečja in 10-20 odstotkov nižji BDP od povprečja.

V skupini držav, v katerih je bila poraba več kot 30 odstotkov pod povprečjem EU, se nahaja še Latvija.

V obdobju med leti 2016 in 2018 je največje izboljšanje porabe na prebivalca dosegla Romunija, ki je dosegla raven 29 odstotkov pod povprečjem EU, medtem ko je bila leta 2016 še na 35 odstotkih pod povprečjem EU.

Največje poslabšanje je bilo zabeleženo na Švedskem, kjer je bila poraba še leta 2016 12 odstotkov nad povprečjem EU, dve leti pozneje pa je padla na samo 8 odstotkov nad povprečjem EU.

Po oceni Eurostata pa je bilo samo deset držav članic nad povprečjem EU.

Hrvaška - ekonomija
Dr. Željko Lovrinčević je že večkrat opozoril na slabo stanje hrvaškega gospodarstva

Tu je na najvišjem mestu Luksemburg, s 34 odstotkov višjo porabo od povprečja EU, Nemčija pa mu sledi z 20 odstotki.

V naslednji skupini imajo porabo med 7 in 17 odstotki nad povprečjem EU še Avstrija, Danska, Belgija, Nizozemska, Združeno kraljestvo, Finska, Švedska in Francija. Italija se nahaja z 2 odstotkoma pod povprečjem EU in je najbližje tej sredini.

V Irski, na Cipru in Španiji je bila poraba na prebivalca v letu 2018 10 odstotkov nižja od povprečja EU. Sledijo pa Litva, Portugalska, Češka in Malta s porabo med 10 in 20 odstotki pod povprečjem.

Slovenija je tu boljša od Hrvaške. Skupaj z Grčijo, Poljsko, Estonijo, Slovaško in Romunijo spada v skupino držav, ki imajo od 20 pa d 30 odstotkov nižjo porabo od evropskega povprečja.

Zelo podobni podatki so tudi glede na bruto družbeni proizvod.

Za Hrvaško to pomeni, da je imela v letu 2017 za 39 odstotkov nižjega, v letu 2018 pa za 37 odstotkov nižji BDP od povprečja EU.

Tudi tu je na prvem mestu Luksemburg, z BDP-jem, ki je dva in polkrat večji od povprečja EU.

Sledijo Švedska, Nemčija, Avstrija in Nizozemska v razredu od 20 do 29 odstotkov, Finska in Belgija v skupini z 11-17 odstotkov, Francija pa je nad povprečjem EU za 4 odstotke.

Podpovprečen BDP imajo Malta, ki zaostaja za 2 odstotka, v skupini z do 10 odstotki manjšim BDP-jem pa so še Italija, Španija in Češka.

Ciper, Litva, Slovenija in Estonija imajo od 10-20 odstotkov nižji BDP od povprečja EU v letu 2018. V Poljski, Madžarski in Slovaški pa je bil nižji do 30 odstotkov.

Hrvaška Kuna in euro

Hrvaška je skupaj z Latvijo, Romunijo in Grčijo tudi tu v skupini držav, ki imajo bruto družbeni proizvod na glavo prebivalca najmanj 30 odstotkov nižjega od povprečja EU.  

Za Hrvaško to pomeni, da je imela v letu 2017 za 39 odstotkov nižjega, v letu 2018 pa za 37 odstotkov nižji BDP od povprečja EU.

Tudi tu je na repu Bolgarija, z 49 odstotkov nižjim BDP-jem od povprečja EU.

Da je hrvaško gospodarstvo v slabem stanju in da lahko tako kot doslej nadaljuje le še dve ali tri leta, je že pred časom opozarjal tudi dr. Željko Lovrinčević.

Lovrinčević, ki dela kot znanstveni svetovalec na Ekonomskem inštitutu v Zagrebu je v začetku letošnjega leta v intervjuju za zagrebški Globus predstavil precej pesimistično napoved za hrvaško gospodarstvo.

»Kako dolgo še lahko shajamo kot zdaj, brez reform in gospodarskega potresa? Največ še dve ali tri leta, medtem ko turizem vse 'drži po konci' in dokler prihajajo prihodki iz tujine. To znaša že več kot 15 milijard kun, kar je okoli 4 odstotke BDP, zato bodo kmalu vlogo socialne politike, ki se dobesedno razkraja, prevzela vplačila hrvaških otrok, ki so morali oditi trebuhom za kruhom v tujino, da bi prehranili in preživljali svoje družine doma«, je dejal Lovrinčević.

Tudi to je morda eden od razlogov, zaradi katerega so majhne zunanjepolitične zmage za hrvaško vladajočo politiko še toliko bolj pomembne.

Delite članek