REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Hrvaško gospodarstvo upočasnjuje - zakaj zavidajo Sloveniji in si jo jemljejo za vzgled

Hrvaško gospodarstvo upočasnjuje - zakaj zavidajo Sloveniji in si jo jemljejo za vzgled

V Sloveniji smo pogosto nezadovoljni s stanjem v gospodarstvu. Toda pogled iz Hrvaške v smeri proti Sloveniji kaže, da obstajajo tudi države, ki jim je Slovenija - za vzgled. Še posebej zato, ker sta Slovenija in Hrvaška svojo samostojno državno pot pričeli na podobnih izhodiščih.

Vendar pa se hrvaško gospodarstvo že leta bori z slabimi stopnjami rasti, pomanjkanjem delovne sile in drugimi težavami. Po podatkih Eurostata je v EU lani industrijska proizvodnja na primer rasla, toda prav na Hrvaškem je najbolj - padla.

Pogled iz Hrvaške v smeri proti Sloveniji kaže, da obstajajo tudi države, ki jim je Slovenija - za vzgled.

V decembru lani je namreč CEIZ indeks (koincidentni ekonomski indikator) na Hrvaškem dosegel vrednost - 0,9 indeksnih točk, kar je najnižja vrednost indeksa, kot je zabeležen še od avgusta leta 2014.

Turizem je na letni ravni še avgusta lani rasel, sicer z 10 odstotki letno, spremljala pa ga je tudi trgovina z nekaj manjšo rastjo.

Toda industrijska proizvodnja na Hrvaškem že od avgusta lani beleži vse manjše stopnje rasti, decembra lani pa je zabeležila še posebej velik padec v višini 6,7 odstotkov. Vse to kaže na precejšnje nazadovanje ekonomske aktivnosti na Hrvaškem v zadnjem tromesečju lanskega leta.

Stopnja rasti realnega BDP-ja v četrtem tromesečju leta 2018 je glede na isto obdobje lani 2,3 odstotka, kar je bistveno manj od pričakovanj.

Hrvaška - ekonomija

Na to je že leni opozoril tudi dr. Željko Lovrinčević, znani hrvaški ekonomist, ki je razkril črne napovedi za hrvaško gospodarstvo in družbo kot celoto. Povedal je tudi, kaj misli o učinkovitosti vlade hrvaškega premierja Andreja Plenkovića.

Lovrinčević, ki dela kot znanstveni svetovalec na Ekonomskem inštitutu v Zagrebu je nedavno v intervjuju za zagrebški Globus predstavil precej pesimistično napoved za hrvaško gospodarstvo.

Vzdržimo še lahko največ še dve ali tri leta, medtem ko turizem vse 'drži po konci' in dokler prihajajo prihodki iz tujine.

"Kako dolgo še lahko shajamo kot zdaj, brez reform in gospodarskega potresa? Največ še dve ali tri leta, medtem ko turizem vse 'drži po konci' in dokler prihajajo prihodki iz tujine. To znaša že več kot 15 milijard kun, kar je okoli 4 odstotke BDP, zato bodo kmalu vlogo socialne politike, ki se dobesedno razkraja, prevzela vplačila hrvaških otrok, ki so morali oditi trebuhom za kruhom v tujino, da bi prehranili in preživljali svoje družine doma", je dejal Lovrinčević.

V Večernjem listu so v posebnem videu opozorili tudi na razlike med Slovenijo in Hrvaško. Naredili so primerjavo, v kateri je Slovenija po vseh pokazateljih boljša od Hrvaške.

Hrvaška Kuna in euro

V videu opozarjajo, da je povprečna plača v Sloveniji 1100 evrov, na Hrvaškem pa 866 evrov; da izven matične Hrvaške živi 20 odstotkov hrvaškega prebivalstva in samo 5 odstotkov slovenskega; da je indeks korupcije (od 0 – 100) v Sloveniji 60, na Hrvaškem pa 49, kar pomeni, da je korupcije na Hrvaškem več; da je rang univerze v Zagrebu na svetovni lestvici 692, v Sloveniji pa ljubljanske univerze 325, kar pomeni, da je slovenska univerza boljša; da Slovenija za raziskovanje in razvoj izdvaja 2,5 odstotka BDP-ja, Hrvaška pa 1,5, torej pod minimumom.

Večernji list: Izven matične Hrvaške živi 20 odstotkov hrvaškega prebivalstva in samo 5 odstotkov slovenskega

Slovenski učenci so ob tem tudi nad povprečjem OECD-ja, po matematični pismenosti pa so v samem svetovnem vrhu, medtem pa so hrvaški učenci v matematični, naravoznanstveni in bralni pismenosti pod povprečjem OECD-ja. V Sloveniji tudi 82 odstotkov očetov vsak dan skrbi za svoje otroke, na Hrvaškem pa le 54 odstotkov.

Vse to seveda ne pomeni, da je v Sloveniji vse dobro in prav, kar kažejo tudi zadnja opozorila slovenskega Fiskalnega sveta. Toda ni slabo vedeti, da je Slovenija zaradi različnih razlogov iz podobne startne pozicije kot Hrvaška napredovala nekoliko hitreje.

Razloge, ki so privedli do tega, bi bilo dobro poznati in nadaljevati v isti smeri, toda še nekoliko bolje.

Komentarji