Po »Nevihti«, odnosi med Hrvaško in Srbijo končali »na ledu«

Viri iz hrvaškega državnega vrha so zagrebškemu Jutarnjemu listu zaupali, da se pripravlja »velika ohladitev« odnosov s Srbijo. Neposreden povod naj bi bile besede predsednika Srbije Aleksandra Vučića, ki je ob hrvaškemu spominjanju na vojaško akcijo »Nevihta« (leta 1995) in tovrstni slavnostni prireditvi to soboto v Kninu, primerjal Hrvaško s Hitlerjevo Nemčijo.

Hrvaška predsednica naj bi že odpovedala napovedan obisk Srbije, odpovedana pa naj bi bila tudi srečanja drugih visokih državnih uradnikov.

Na Hrvaškem so jezni predvsem zaradi primerjave z nacističnim režimom, kajti »primerjati članico EU s tretjim rajhom je izjava, ki jo ne more podpreti nobena resna država«, ocenjujejo v Zagrebu. Vučićev nastop vidijo kot »populističen« in kot poskus zaostrovanja itak krhkega položaja med državami.

Kolinda Grabar Kitarović, predsednica Hrvaške se je za televizijo N1 že odzvala na izjavo srbskega kolega Aleksandra Vučića, ki je ob tokratnem obeležavanju “Nevihte” (4.-7. avgust 1995), to hrvaško vojaško akcijo primerjal s holokavstom ter pregonom in trpljenjem Anne Frank.

Spomnimo, Anne Frank (v Sloveniji tudi Ana Frank) je bila najstnica, ki se je med 2. svetovno vojno dve leti skrivala na Nizozemskem pred gestapom, in v tem času skrbno pisala svoj dnevnik. Nato so nacisti Anino družino odkrili na podstrešju hiše ter jo odpeljali v koncentracijsko taborišče Bergen-Belsen v Nemčiji, kjer je umrla 12. marca 1945. Konec vojne in izpustitev iz taborišča je dočakal le Annin oče Otto. Objavil je dnevnik preminule hčerke, ki je bil nato preveden v več kot 55 svetovnih jezikov. Podstrešje v poslovni stavbi v središču Amsterdama, je danes spremenjeno v muzej.

Na primerjavo med Anno in Srbi, ki so bili med “Nevihto” pregnani iz takratne t. i. Kninske krajine, je hrvaška predsednica za N1 dejala, da “ne vidi, da se bomo s Srbijo kadarkoli uspeli strinjati glede preteklosti, vendar moramo sodelovati za boljšo prihodnost”.

Predsednica Hrvaške, ki je tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil, je na slovesnosti v Kninu podelila najvišja državna odlikovanja za pomemben prispevek k obrambi Hrvaške upokojenema general-polkovnikoma Anti Gotovini in Mladenu Markaču, ki sta bila najprej obsojena, nato pa na mednarodnem sodišču ICTY oproščena zaradi obtožb o vojnih zločinih v času vojaške akcije »Nevihta«, ki sta ju poveljevala. Sedaj je hrvaška predsednica oba tudi uradno razglasila za heroja t. i. Domovinske vojne. Po drugi strani so dnevi med 4. in 7. avgustom za Srbe in Srbijo dnevi žalosti in spomina na mrtve in izginule, ki jih njihovi svojci iščejo že 23 let. Predsednik pregnanih Srbov iz združenja Veritas, Savo Štrbac, je za beograjski časnik “Kurir” dejal, da bosta oba hrvaška heroja "za nas še vedno zločinca."

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je nato v Bački Palanki (Srbija) na spominski slovesnosti na žrtve “Nevihte" primerjal aretacijo in internacijo Anne Frank s strani nacističnega režima tretjega rajha s hrvaško vojaško akcijo, ki je potekala avgusta leta 1995 na območju takratne Republike Srbske krajine s sedežem v Kninu. Vučić je spomnil, da so nacisti 4. avgusta 1944 vlomili v varno skrivališče judovske deklice Anne Frank in jo odpeljali v koncentracijsko taborišče, da umre, ter da so na isti dan, 4. avgusta 1995, hrvaške oborožene enote vlomile v “krajiško varno hišo”, ubile več kot dva tisoč ljudi in pregnali 250.000 ljudi.

Na Hrvaškem na zadnje izjave Vučića gledajo nekoliko drugače.

»Srbsko vodstvo je zelo razjezila prisotnost Izraela in ZDA na proslavi 'Nevihte', saj oblasti v Beogradu že dalj časa prepričujejo tamkajšnjo javnost, da ima Srbija vse več zaveznikov. In potem vidijo izraelske pilote nad Kninom in vsem je jasno, da to ni res, pač pa, da je Hrvaška v veliko boljšem položaju. Razen tega ima Vučić še velik interni problem, to pa je priznanje Kosova in kupuje podporo srbske javnosti s takšnimi nacionalističnimi pristopi,« ocenjuje Jutarnji list.

Hrvaška bo namreč od Izraela kupila rabljene lovce F-16 C/D Barak, predsednik Izraela pa je nedavno obiskal Hrvaško. Isti časnik hkrati poroča, da je bila proslava v Kninu zelo slabo obiskana in da je bilo ljudi malo, ker so »vsi v Irski« - kamor se selijo mnogi mladi Hrvati, saj dela na Hrvaškem ne najdejo.

Sicer pa odnosi niso najboljši že od pomladi, ko je Srbija hrvaškega ministra za obrambo Damira Krstičevića razglasila za nezaželeno osebo, kot recipročen odgovor na prepoved vstopa na Hrvaško srbskemu ministru za obrambo Aleksandru Vulinu.

Vulin je pred tem namreč dejal, da o njegovem odhodu v republiko Hrvaško »lahko odloča samo vrhovni poveljnik Vojske Republike Srbije (Aleksandar Vučić) nikakor pa ne hrvaški ministri.«

V Srbiji se v zadnjem času sicer krepi občutek ogroženosti. Predsednik države je kosovskim Srbom poslal posebno pismo, v katerem jih je opozoril, da naj ne nasedajo na morebitne »provokacije«. Kosovske oblasti namreč do roka, ki ga je postavila EU še niso izdelale statuta Zveze srbskih občin, srbske oblasti pa je strah tudi možnosti, da kosovske policijske enote, ki so že v pripravljenosti, izvedejo poskus prevzema nadzora nad strateško pomembnim jezom Gazivode, transformatorsko postajo v bližini in drugimi pomembnimi objekti na severu Kosova. Na teh mestih so v zadnjem času opazili tudi ameriške vojake KFOR-a, ki svojo nenadno navzočnost opravičujejo kot »redno vajo«.

Slabi so tudi mednacionalni odnosi v Bosni in Hercegovini. Srbski mediji poročajo, da je v BiH prišlo več britanskih obveščevalcev in da naj bi federalni mediji, ki naj bi poskusili že kmalu »zrušiti Milorada Dodika«, predsednika Republike srbske, dobili precej tujega denarja. Dobri pa niso niti odnosi s Črno goro. Srbski patriarh Irinej je izjavil, da je »status Srbov v Črni gori, kjer predstavljajo tretjino prebivalstva, kot v času ustaške NDH, položaj našega naroda pa ni boljši niti v drugih državah, nastalih na področju nekdanje Jugoslavije.«

Predsednika države Aleksandra Vučića pa je podprl tudi zunanji minister Ivica Dačić, ki je dejal, da je »velikosrbska agresija«, ki jo pogosto omenja hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković popolnoma »izmišljena zgodba«, saj »vojna v Hrvaški ni nastala tako, da je Srbija izvedla agresijo, pač pa sta Slovenija in Hrvaška izvedli nezakonito odcepitev, nato pa je sledil odgovor zvezne vlade, ki jo je vodil Ante Marković, torej Hrvat.« Prav tako, trdi Dačić, »nihče od tu ni šel v Hrvaško, da bi podžigal upor, pač pa so se ljudje čutili ogrožene po razglasitvi neodvisne države Hrvaške«.