sobota, 23. november 2024 leto 29 / št. 328
Hrvaška razburjena zaradi primerjave vojaške akcije “Nevihta” s trpljenjem Ane Frank
Kolinda Grabar Kitarović, predsednica Hrvaške se je za televizijo N1 odzvala na izjavo srbskega kolega Aleksandra Vučića, ki je ob tokratnem obeležavanju “Nevihte” (4.-7. avgust 1995), to hrvaško vojaško akcijo primerjal s pregonom in trpljenjem Anne Frank.
Spomnimo, Anne Frank (v Sloveniji tudi Ana Frank) je bila najstnica, ki se je med drugo svetovno vojno dve leti skrivala na Nizozemskem pred gestapom, in v tem času skrbno pisala svoj dnevnik. Nato so nacisti Anino družino odkrili na podstrešju hiše, ter jo odpeljali v koncentracijsko taborišče Bergen-Belsen v Nemčiji, kjer je umrla 12. marca 1945. Konec vojne in izpustitev iz taborišča je dočakal le Annin oče Otto. Objavil je dnevnik preminule hčerke, ki je bil nato preveden v več kot 55 svetovnih jezikov. Podstrešje v poslovni stavbi v središču Amsterdama, kjer se je skrivala, je danes spremenjeno v muzej.
Na primerjavo med Anno in Srbi, ki so bili med “Nevihto” pregnani iz takratne t. i. Kninske krajine, je hrvaška predsednica za N1 dejala, da “ne vidi, da se bomo s Srbijo kadarkoli uspeli strinjati glede preteklosti, vendar moramo sodelovati za boljšo prihodnost.”
Predsednica Hrvaške, ki je tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil, je na slovesnosti v Kninu podelila odlikovanja za pomemben prispevek k obrambi Hrvaške upokojenema general-polkovnikoma Anti Gotovini in Mladenu Markaču. Oba nekdanja haaška obsojenca prav za zločine storjene nad srbskimi civilisti v tej vojaški operaciji, ki sta ji poveljevala (Gotovina je bil obsojen na 24 let zapora, Markač pa na 18 let), je novembra leta 2012 po vseh točkah obtožnice oprostil Pritožbeni senat Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (angleško: International Criminal Tribunal for the former Yugoslavia, ICTY).
Od takrat ju na Hrvaškem častijo kot junaka, sedaj pa je hrvaška predsednica oba tudi uradno razglasila za heroja t. i. Domovinske vojne. V svoji izjavi za N1 je še dejala, da je škoda, da dva generala nista prejela odličja že prej.
Po drugi strani so dnevi med 4. in 7. avgustom za Srbe dnevi žalosti in spomina na mrtve in izginule, ki jih njihovi svojci iščejo že 23 let.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v Bački Palanki (Srbija) na spominski slovesnosti na žrtve “Nevihte" primerjal ujetje Anne Frank s strani pripadnikov nacističnega režima Tretjega rajha s hrvaško vojaško akcijo, ki je potekala avgusta leta 1995 na območju takratne Republike Srbske krajine s sedežem v Kninu.
Vučić je spregovoril o preganjanju Srbov z celotnega ozemlja Hrvaške in spomnil, da so nacisti 4. avgusta 1944 vlomili v varno skrivališče judovske deklice Anne Frank in jo odpeljali v koncentracijsko taborišče, da umre, ter da so na isti dan, 4. avgusta 1995, hrvaške oborožene enote vlomile v “krajiško varno hišo”, ubile več kot dva tisoč ljudi in pregnale 250.000 ljudi.
Na vprašanje novinarjev N1, ali bo prišel čas, ko se bosta hrvaška in srbska stran v Kninu skupaj poklonili vsem žrtvam vojne, se je Grabar Kitarovićeva izognila odgovoru in odvrnila, da je potrebno “delati za boljšo prihodnost”.
"Iskreno, to kar je rekel predsednik Srbije, ne bo spremenilo ne zgodovine ne sedanjosti. Ne vidim, da se bomo kadarkoli uspeli zediniti glede preteklosti, vendar si moramo skupaj prizadevati za boljšo prihodnost obeh strain," je dejala hrvaška predsednica.
Predsednik pregnanih Srbov iz združenja Veritas, Savo Štrbac, je za beograjski časnik “Kurir” menil, da bo odločitev hrvaških oblasti, da podeli najvišja odličja dvema generaloma, ki sta poveljevala “Nevihto” znova vzburkala strasti, ampak da drugačnih sporočil med praznovanjem 5. avgusta na Hrvaškem niti ni mogoče pričakovati.
“Oba sta za nas zločinca, ker sta poveljevala v akciji ’Nevihta’. Vse to bo znova izzvalo hudo kri, vendar poskušam razumeti tudi hrvaško stran. Oba sta junaka njihove ‘domovinske vojne’. Na žalost, kolikor ste na eni strani večji zločinec, toliko ste med domačimi večji heroj. Oba imata avreolo junakov domovinske vojne in status žrtve, ker jima je bilo sojeno na Haaškem sodišču," pravi Štrbac.
Opozarja tudi, da je bila prvostopenjska sodba Haaškega sodišča obsodilna in da je bila potem "sprejeta nepoštena, kontroverzna in v vsakem oziru sporna drugostopenjska razsodba in to z preglasovanjem” sodnikov.
Štrbac spominja tudi na dejstvo, da, “če bi sodnik, na katerega je bil izvršen hud pritisk v Haaškem sodišču, ostal pri v svoji prvotni razsodbi, danes ‘Nevihta’ na Hrvaškem ne bi veljala za ‘čisto kot solza’, ampak bi bil to še vedno vojni zločin”.