REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Vrhunec mednarodne histerije: tudi hrvaški diplomati bojkotirali dodelitev Nobelove nagrade Handkeju

Vrhunec mednarodne histerije: tudi hrvaški diplomati bojkotirali dodelitev Nobelove nagrade Handkeju77-letni pisatelj slovenskega rodu, Peter Handke. Vir: Twitter

Mednarodna gonja zoper avstrijskega pisatelja slovenskega rodu Petra Handkeja, nagrajenca Vilenice in letošnjega Nobelovega nagrajenca za literaturo, je v torek, ko so v Stocholmu podeljene nagrade, doživela svoj vrhunec.

Tudi švedska akademija znanosti in umetnosti je zapisala, da Petru Handkeju ni mogoče očitati, da bi vzpodbujal nasilje, zločine ali vojne, kot mu to neutemeljeno očitajo njegovi kritiki.

Nobelovcu kritiki očitajo vse mogoče, od podpiranja »velikosrbske agresije« do opravičevanja genocida.

Stereotipom in pritisku konformizma se niso mogli upreti niti nekateri znani akterji v svetu in v Sloveniji.

Na seznamu kritikov nobelovca so se poleg Mater iz Srebrenice in drugim običajnim kritikom vsega, kar je povezano s Srbijo tokrat znašli celo nekateri slovenski avtorji, na primer Žižek in Mazzini.

Zaradi dodelitve nagrade Petru Handkeju sta odstopila celo dva člana upravnega odbora švedske akademije.

Pri vsem tem pa je tudi švedska akademija znanosti in umetnosti zapisala, da Petru Handkeju ni mogoče očitati, da bi vzpodbujal nasilje, zločine ali vojne, kot mu to neutemeljeno očitajo njegovi kritiki.

Podrobnejša analiza namreč pokaže, da mu lahko očitajo zgolj razbijanje stereotipov o Srbiji v času vojn po razpadu SFRJ.

Stereotipi, katerih ujetniki so še vedno Handkejevi kritiki, pa seveda sami po sebi niso nič posebej dobrega – prav nasprotno, prav stereotipi vodijo do nerazumevanja, nesporazumov in celo vojn.

Peter Handke

Tudi kar se tiče famozne Handkejeve »podpore« Slobodanu Miloševiću je seveda jasno, da zgolj prisotnost na pogrebu Miloševića še ne pomeni Handkejeve podpore prav vsaki politični odločitvi pokojnika, ki je sicer v haaškem zaporu, kamor so ga nezakonito izročili, umrl v nenavadnih okoliščinah in brez obsodbe.

Prav tako večina kritikov očitno pozablja, da je bil isti Milošević pomemben soavtor Daytonskega sporazuma in resolucije VS OZN 1244, da ne govorimo o tem, da je celo Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY) v svojih razsodbah nedvoumno odločilo, da Miloševića ni mogoče povezati s pobojem v Srebrenici.

Nekateri pa se očitno težko sprijaznijo tudi z dejstvom, da večina držav sveta Miloševićev odpor agresiji zveze Nato leta 1999 ocenjuje za povsem upravičen.

Nekateri pa se očitno težko sprijaznijo tudi z dejstvom, da večina držav sveta, ki predstavljajo večino prebivalstva sveta, Miloševićev odpor agresiji zveze Nato leta 1999 ocenjuje za povsem upravičen, Miloševićeva svarila zoper kršitve mednarodnega prava pa kot utemeljena in pravočasna, kar so nato dokazale tudi številni drugi primeri intervencij zahodnih držav oziroma naslednje vojne – od Afganistana in Iraka pa prek Libije do Sirije –, ki so bile sprožene po povsem istem kopitu in z lažnimi povodi, kot to velja tudi za nezakonit napad na Srbijo in Črno goro leta 1999.   

Dodelitev literarne nagrade pisatelju slovenskega rodu, ki bi morala biti nad politiko, pa so še posebej spolitizirali na Hrvaškem, kjer je bil njihov voditelj Franjo Tuđman v haaških sodbah sicer šele posthumno označen za vodjo »organiziranega zločinskega dejanja« in kjer so se še posebej veselili, ker so njihovi generali iz operacije »Nevihta« ob ponovnem sojenju za las ušli obsodbi zaradi etničnega čiščenja in zločinov zoper Srbe na Hrvaškem.

Tvir hrvaškega MZZ o Handkeju

Hrvaški zločinci so s tem, podobno kot bošnjaški in albanski in za razliko od hudodelstev srbskih zločincev v istih vojnah – ostali edini nekaznovani.

Kljub temu pa v medijih v BiH, Albaniji in na Kosovu, pa tudi v Sloveniji, ki ostaja nepogrešljiv del te agresivne medijske koalicije – tega praviloma ne vidijo.

Težava teh kritik zoper Handkeja je, da doslej niso našli še niti enega stavka v zapisanih delih ali izjavah Petra Handkeja, ki bi potrjeval omenjene obtožbe.

Po pričakovanih in stereotipnih napadih na Handkeja v medijih so se na koncu oglasili celo v hrvaškem ministrstvu za zunanje zadeve.

Handkeju, na katerega usodo je zelo vplivalo dejstvo, da prihaja iz nacionalno mešanega zakona (njegov oče je bil Nemec, očim Avstrijec, mati pa zavedna Slovenka), ki celo sam priznava, da tedaj, ko je jezen, »preklinja po slovensko«, tako kot je to počel njegov ded, ki je na plebiscitu leta 1919 glasoval za Jugoslavijo, so iz Zagreba poslali sporočilo v obliki diplomatske note.

V njej so zapisali, da je »ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Hrvaške odločilo, da veleposlanik te države v Kraljevini Švedski ne bo sodeloval na ceremoniji dodelitve Nobelove nagrade v Stockholmu zaradi dodelitve nagrade osebi, politično angažirani pri dajanju podpore velikosrbski politiki Slobodana Miloševića v 90-tih letih prejšnjega stoletja.«

Težava teh kritik je, da doslej niso našli še niti enega samega stavka v zapisanih delih ali izjavah Petra Handkeja, ki bi potrjeval omenjene obtožbe.

Kosovo 1931 - 2011
Kosovo 1931 - 2011. Jasno je vidno, kako se je manjšalo število naseljenih Srbov (modro, rdeče)  in povečevalo število Albancev (rjavo, rumeno).

Za bojkot dodelitve literarne nagrade so se odločili tudi v Albaniji in na Kosovu, kjer je Handke večkrat bil – predvsem v Veliki Hoči – in opisoval trpljenje maloštevilne srbske manjšine, ki ji albansko-muslimanska večina krati številne človekove pravice, vključno s pravico do gibanja.

Sramotno: STA je Petra Handkeja označila za 'zloglasnega.'

Medijski napadi na Handkeja so pogosti tudi v Sloveniji, kjer večina medijev dodelitev Nobelove nagrade še vedno ignorira (slovesnosti potekajo že od prejšnjega petka, slovenski mediji pa tega sploh ne spremljajo), ali pa jo spremlja tako, da na račun verjetno edinega Nobelovca, ki zna slovenski jezik, neprestano objavljajo izključno žaljive zapise hrvaških in bošnjaško-muslimanskih medijev iz BiH ter podobnih na Kosovu in v Albaniji.

Res pa je, da so bili vsaj slovenski diplomati razrešeni dileme, ali naj podelitev Nobelovih nagrad spremljajo ali ne – leta 2012 je namreč Slovenija zaradi varčevanja ukinila veleposlaništvo na Švedskem.

In nam tako nehote, na srečo, privarčevala še eno mednarodno sramoto.

»Na podelitev Nobelovih nagrad na Švedskem in Norveškem (Nobelova nagrada za mir - vabi Norveški Nobelov odbor) so vabljeni le rezidenčni veleposlaniki. Republika Slovenija nima v teh dveh državah rezidenčnega veleposlaništva, obe državi pokriva naše veleposlaništvo na Danskem so za Insajder.com pojasnili na MZZ.

Se pa le-tej ni uspela izogniti Slovenska tiskovna agencija (STA).

V svojem poročanju je namreč STA Petra Handkeja, na svoj veliko sramoto, označila celo - za »zloglasnega.«

Delite članek