REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Peter Handke o novinarjih: »Povabil sem jih not, moral pa bi jih postaviti pred vrata«

Peter Handke o novinarjih: »Povabil sem jih not, moral pa bi jih postaviti pred vrata«Peter Handke

Številni svetovni mediji, filozofi (na primer Slavoj Žižek) pa tudi različna združenja – kot so »matere Srebrenice«, so v preteklih dnevih, po dodelitvi Nobelove nagrade za književnost Petru Handkeju Švedsko akademijo znanosti in umetnosti zasuli s protesti in celo zahtevami, da se Handkeju prestižna nagrada - odvzame.

Handke naj bi namreč po njihovem mnenju poveličeval srbski nacionalizem, Miloševića, celo etnično čiščenje ...

Ali ste prebrali kakšno knjigo Nobelovca Petra Handkeja?

Napadi na Handkeja so se zvrstili tudi na Kosovu in na Hrvaškem.

Celo novinarka CNN-a je zapisala, da je »sramotno«, da je Handke dobil nagrado.

Težava vseh teh napadov je, da za njih ni nobene podlage.

Na zunaj so sladkobesedni, znotraj pa, istočasno, popolnoma slepi. Izgledajo civilizirano, v resnici pa so grobijani.

Nič od naštetih očitkov namreč ni res.

Res je le, da je Peter Handke, katerega mati je bila Slovenka, pokazal solidarnost in razumevanje tudi za pregon srbske manjšine na Kosovu in Srbe nasploh, kar ni skrivnost za bolje obveščen del evropske javnosti in da je podobno kot številni intelektualci v svojem času (na primer Harold Pinter, Noam Chomsky in drugi) obsodil tudi (sicer nezakonito) intervencijo zveze NATO zoper tedanjo ZRJ leta 1999, do katere je prišlo brez privolitve Varnostnega sveta OZN.

Prišlo je celo tako daleč, da se je morala Švedska akademija odzvati na kritike glede letošnje dodelitve literarne nagrade Petru Handkeju.

Akademija je sporočila, da ni nagradila »vojnega hujskača«.

Tiskovni predstavnik akademije Mats Malm je poudaril, da niso imeli namena nagraditi vojnega hujskača in nekoga, ki zanika vojne zločine in genocid.

Peter Handke

Handke v eseju Zimsko popotovanje k rekam Donavi, Savi, Moravi in Drini ali Pravičnost za Srbijo iz leta 1996 »ne dvomi v pokol v Srebrenici,« je Malm zapisal v odprtem članku za dnevnik Dagens Nyheter v Stockholmu.

Handkeja so sicer obtoževali, da je prav ta esej njegov poskus, da bi na bosanski konflikt »pogledal skozi srbske oči.«

Balkan je regija, ki je trpela ne samo stoletja, pač pa, morda, od začetka zgodovine. To je proizvedlo ekstremne ljudi. Ali izredno ranljive, ali izjemno dobre. Ni sredine.

Malm se v odzivu sklicuje tudi na Handkejev članek, objavljen 1. junija 2006 v dnevnikih Süddeutsche Zeitung in La Liberation, v katerem je pisatelj kritiziral »srbske kriminalce, poveljnike in načrtovalce: Srebrenica je največji zločin proti človeštvu, storjen v Evropi po 2. svetovni vojni«.

»Prav tako nismo našli dokaza, da bi se Handke poklonil prelivanju krvi, častil pošast ali zanikal vojne zločine, ko se je leta 2006 udeležil pogreba Slobodana Miloševića,« je dodal Malm.

»Akademija je obravnavala pisatelja, ki je nedvomno podajal provokativne, neprimerne in nejasne izjave o političnih vprašanjih, vendar ni našla ničesar v njegovem pisanju, s čimer bi napadal civilno družbo ali spoštovanje enakopravnosti med vsemi ljudmi,« je še sporočil Malm.

Vse skupaj je izzvalo tudi jezno reakcijo Petra Handkeja.

Glede nagrade je dejal, da je to »pogumen in presenetljiv postopek«, ter da ta odločitev »po malem vrača ravnotežje v svetu

Na vprašanje, kaj tako posebnega vidi v Srbih je odgovoril, da je »Balkan regija, ki je trpela ne samo stoletja, pač pa, morda, od začetka zgodovine. To je proizvedlo ekstremne ljudi. Ali izredno ranljive, ali izjemno dobre. Ni sredine. Ali so bitja, ki so primer za ves svet, ali ostali, ki so nasprotno od tega. Očitno je, da je to v Srbiji ustvarilo izjemna bitja,« je dejal Handke, ki sicer ve, da ga »Srbi cenijo, vendar ne berejo.«

Napad na ZRJ - 117A

Govoril je tudi o svoji želji, da ponovno obišče Veliko Hočo na Kosovu in da tam dela in piše.

Bilo je očitno, da nihče od teh, ki so prišli, ni prebral nobene moje knjige. Ničesar niso vedeli o mojem delu!

»Všeč so mi tudi dobra vina, ki jih imajo. Če ne bom bolan, bi rad odpotoval tja naslednje leto,« je poudaril Peter Handke.

Drugače pa se je odzval na kritike novinarjev.

»Tistega dne, ko je bilo sporočeno, da sem dobil Nobelovo nagrado, me je, ko sem se po štirih urah sprehajanja v gozdu vrnil domov, pred vrati čakalo 30 novinarjev. Vprašanja so bila samo o tem! Bilo je očitno, da nihče od teh, ki so prišli, ni prebral nobene moje knjige. Ničesar niso vedeli o mojem delu! Takoj so začeli spraševati o Jugoslaviji in Srbiji in nič drugega. Kot v Oslu, pred petimi leti. Brez vljudnosti, brez najmanjšega spoštovanja, šli so kakor horda, da se mi zoperstavijo, na mojem lastnem vrtu. In oni sami takšno obnašanje razglašajo za balkansko! Na zunaj so sladkobesedni, znotraj pa, hkrati, popolnoma slepi. Izgledajo civilizirano, v resnici pa so grobijani«, je dejal Handke in dodal, da jih je povabil k sebi, čeprav bi jih moral postaviti pred vrata. Oziroma - spoditi!

Tudi ko je te dni prišel na srečanje v domač kraj, s predstavniki koroške skupnosti in guvernerjem Petrom Kajzerjem, so ga pričakali novinarji. Najprej jim je potrpežljivo odgovarjal, ko pa so ga začeli napadati, češ da »ne priznava« žrtve srbskih zločincev, pa mu je bilo dovolj.

»Zahtevate samo reakcije, reakcije, na tuje besede. Sem pisatelj, prihajam od Homerja, od Cervantesa ... Pustite me na miru in mi ne postavljajte takšna vprašanja,« je sklenil Handke in prekinil vse pogovore z novinarji.

V svojem rojstnem mestu Grieffen (Grebinje) je celo zatrdil, da se »nikoli več ne bo pogovarjal z novinarji.«

Zanimivo (in kratkovidno) je, da se Handkeja, edinega Nobelovca, katerega maternji jezik je slovenščina in prihaja s Koroške, kjer domuje slovenska manjšina, odrekajo mnogi tudi v Sloveniji.

Zanimivo (in kratkovidno) je, da se Handkeja, edinega Nobelovca, katerega maternji jezik je slovenščina in prihaja s Koroške, kjer domuje slovenska manjšina na Avstrijskem, odrekajo mnogi tudi v Sloveniji.

»Zaradi svojih prosrbskih stališč med vojno v nekdanji Jugoslaviji in zagovarjanja nekdanjega srbskega predsednika Slobodana Miloševića je ostal tudi brez kakšne od literarnih nagrad. Njegova stališča so v preteklosti naletela na neodobravanje in kritiko tudi v Sloveniji,« je zapisal Večer.

Kaj pomeni »zagovarjanje« in katera stališča so »prosrbska« iz tako ohlapnih kritik seveda ni mogoče razbrati.

Podobne neutemeljene kritike je izrekel tudi Slavoj Žižek.

»To je Švedska danes,« je izjavil Žižek. »Tisti, ki je opravičeval vojne zločine, je dobil Nobelovo nagrado, medtem ko je država sodelovala pri popolni diskreditaciji resničnega heroja našega časa, Juliana Assanga,« je pristavil.

Ob tem je ocenil, da bi se morali v odzivu zavzeti za to, da Handke ne dobi Nobelove nagrade za literaturo in da Assange dobi Nobelovo nagrado za mir.

Pozabil je pa povedati, da obe zadevi vsekakor nista povezani.

Slavoj Žižek
Žižek

In ob tem se je tudi mastno zlagal, češ da je Handke opravičeval vojne zločine.

Popolne neresnice je širil tudi portal SiOL.

»Bil je velik podpornik nekdanje skupne države Jugoslavije, predvsem nekdanjega srbskega voditelja Slobodana Miloševića, leta 2006 se je udeležil tudi njegovega pogreba. Pisatelj je nekoč celo zanikal genocid v Srebrenici. Kritičen je bil tudi do Natovega bombardiranja Srbije, opisal ga je kot vojni zločin, poroča Deutsche Welle,« je zapisal ta portal, ki je v večinski lasti državnega Telekoma.

Res je edino, da se je udeležil Miloševićevega pogreba. Nikoli ni zanikal poboja v Srebrenici, kar se tiče bombardiranja, pa je v skladu z Ustanovno listino OZN vsak napad na suvereno državo brez dovoljenja VS OZN res zločin in to najhujši zločin »proti miru.«

Česar razni podporniki »humanitarnih intervencij,« ki so svetu prinesle več gorja kot koristi - preprosto ne razumejo.

Da je Žižek »sesul« Nobelovega nagrajenca Handkeja, pa so se razveselili celo v do »levičarskega« Žižka običajno zelo kritičnem Reporterju.

Na podlagi tega, kar je Peter Handke res napisal in naredil, pa je očitno, da gre za ravnanje na podlagi globoko zakoreninjenih in malicioznih protisrbskih stereotipov, ki so jih od začetka devetdesetih skrbno izgrajevali in širili na »zahodu.«

Kritike na račun Handkeja zato več povedo o tistih, ki jih izrekajo, kot pa o Handkeju.

So pa predvsem dokaz globoko zakoreninjenih protisrbskih stereotipov, ki imajo globoke korenine tudi v slovenski družbi.

Medtem je Švedska akademija že sporočila, da odvzem nagrade Petru Handkeju - ni mogoč.

Ali menite, da je bila dodelitev Nobelove nagrade za literaturo Petru Handkeju zaradi njegovih stališč - napaka?

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek