REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Novi kosovski boj? Srbija bi ob agresiji Prištine lahko vojno intervenirala na Kosovu

Novi kosovski boj? Srbija bi ob agresiji Prištine lahko vojno intervenirala na KosovuAna Brnabić - Vojska Srbije

Ana Brnabić, predsednica vlade Srbije je opozorila, da bi oblikovanje vojske Kosova po načrtih vlade v Prištini – vojsko naj bi formalno ustanovili 14. decembra -, lahko sprožilo oboroženo intervencijo Srbije na Kosovu.

Kot opozarjajo tuji mediji, gre za »najbolj ostro opozorilo doslej v luči naraščanja napetosti na Balkanu.«

Kosovo po lastni ustavi nima pravice oblikovati vojske, saj za varnost v tej entiteti v skladu z resolucijo VS OZN 1244 skrbijo mednarodne vojaške sile KFOR-ja. To bi bilo mogoče spremeniti zgolj s spremembo ustave, ta pa ni mogoča brez soglasja predstavnikov srbske manjšine. Zato poslanci albanskih strank načrtujejo oblikovanje vojske s pomočjo sprejema več zakonov, torej na neustaven način.

Kosovo po posvetovalnem mnenju Meddržavnega sodišča v Haagu ni država v pravem pomenu besede, pač pa ozemlje pod upravo OZN.

Entiteto je sicer priznalo 74 držav (po podatkih Kosova, ki pa domnevno niso točni - 113) od 193 članic OZN (in še dve nečlanici), vendar tudi po posvetovalnem mnenju Meddržavnega sodišča v Haagu Kosovo ni država v pravem pomenu besede, pač pa ozemlje pod upravo OZN. Kosovo državnost še lahko doseže – toda po veljavnem mednarodnem pravu ne brez priznanja Srbije.

Formalno je najvišja oblast na Kosovu UNMIK, čeprav dejansko z ozemljem skoraj v celoti upravljajo lokalne oblasti na Kosovu.

KFOR ima izključno pristojnost varovanja Kosova, vendar pa si oblasti v Prištini želijo sedanje Zaščitne sile Kosova preoblikovati v pravo vojsko, ki bi imela tudi težje orožje. Kosovo pa želijo včlaniti v NATO in EU.

Srbija, Ana Brnabić, KFOR
Pripadniki Vojske Srbije, Ana Brnabić (zgoraj), rakete BUK in vojaki KFOR-ja (spodaj).

Težava kosovskih oblasti pa je tudi v tem, da dogovorov s Srbijo niso izpolnile. Še zmeraj tako niso oblikovali Skupnosti srbskih občin, čeprav je Srbija medtem Kosovu izročila obsežno dokumentacijo (katastrske knjige, itd.), omogočila svobodo gibanja vsem prebivalcem preko ožje Srbije, sprejela dogovore o mejnih prehodih s Kosovom in prekinila s svojo upravo na severu Kosova.

Srbija nima dolžnosti priznanja Kosova kot države, Kosovo pa z novimi carinami krši tudi mednarodni sporazum o območju svobodne trgovine CEFTA.

Med oblastmi v Beogradu, (ki enostranske odcepitve ne priznavajo) in vodstvom v Prištini sicer pod pokroviteljstvom EU poteka »dialog«, vendar je proces zapadel v krizo po odločitvi oblasti v Prištini, da uvedejo 100 odstotne carine na blago iz Srbije, dokler Srbija ne prizna Kosova kot države.

Srbija sicer nima dolžnosti priznanja Kosova kot države, Kosovo pa z novimi carinami krši tudi mednarodni sporazum o območju svobodne trgovine CEFTA.

Zaradi carin je sever Kosova ostal brez pomembnih zalog hrane, prekinjena pa je tudi dobava medicinskih pripomočkov in časopisov.

Predstavniki EU in ZDA pozivajo Prištino, da ukine nove carine, vendar oblasti na Kosovu trdijo, da ne bodo popustile. Skupaj s sosednjo Albanijo načrtujejo od 1. januarja ukinitev obmejnih kontrol in ukinitev carin, v skladu z odločitvijo, da bodo odslej v veljavi »nič odstotne carine za jug in stoodstotne za sever.« To pomeni, da bo predvsem na severu države, kjer živi še edina večja skupina Srbov po pogromu proti srbski manjšini leta 2004 sedaj carinska obremenitev na severu entitete največja.

Gazivode - Rosu
Pripadniki kosovskih posebnih policijskih enot ROSU ob kratkotrajnem vpadu na sever Kosova - v Gazivodah.

KFOR, v katerem je tudi veliko slovenskih vojakov, za zdaj ni interveniral, kadar pa se odzove, s svojimi aktivnostmi pomaga oblastem v Prištini. S preprečevanjem dovozov hrane preko administrativne meje izven uradnih mejnih prehodov tudi KFOR pomaga pri vzdrževanju režima neutemeljenih in tudi po oceni ZDA in EU nezakonitih carin, ki škodijo zgolj kompaktno naseljeni srbski manjšini na severu Kosova.

Upam, da tega nikoli ne bomo prisiljeni uporabiti, toda na žalost mislim, da je to v tem trenutku ena od možnostih na mizi.

Predsednica Srbije je ob tem opozorila na nevarnost, ki preti ob oblikovanju vojske Kosova. Dejala je, da bi vse evropske voditelje vprašala, kaj bi naredili na njenem mestu in poudarila, da je Srbija vlagala v krepitev obrambnih kapacitet vojske in policije, ker so bili izčrpani, »ker smo vojno nevtralna država, pa tudi zato, ker če nekdo ve, da smo tudi v tem smislu močni in sposobni, potem je to argument več, da se morajo usesti in se pogovoriti o kompromisu.«

»Upam, da tega nikoli ne bomo prisiljeni uporabiti, toda na žalost mislim, da je to v tem trenutku ena od možnostih na mizi. Ne moremo gledati, kako nekdo izvaja novo etnično čiščenje, nove nevihte, tudi če Edi Rama poziva k njim,« je rekla Ana Brnabić. Po njeni oceni pa je to, kar se dogaja, slabo tako za Srbe kot za Albance in da je »sramota, da v 21. stoletju na veliko govorimo o tem, namesto da bi govorili o šolah.«  

Zažiganje srbskih proizvodov - Kosovo Vir:Blic
Zažiganje srbskih proizvodov na Kosovu. 

»Ali bodo 15. decembra šli, da pokorijo, fizično, neki narod samo zato, ker so oni Albanci, mi pa Srbi? Kaj bi neki drug premier naredil v tej situaciji? To so nenormalne stvari, da danes, v 21. stoletju sploh o tem razmišljamo in govorimo in da smo soočeni s tako nevarnostjo,« je dejala srbska predsednica vlade.

Nenormalno je, da v 21. stoletju Srbi na Kosovu nimajo gretja, hrane in zdravil pred božičem.

»Nenormalno je, da v 21. stoletju v Evropi zažigajo kekse, samo zato, ker so srbski, da sovražijo mleko, ker je od srbske krave. To je nenormalno. Nenormalno je, da v 21. stoletju Srbi na Kosovu nimajo gretja, hrane in zdravil pred božičem. Popolnoma nenormalno je, da v 21. stoletju v Evropi danes Srbi, ki živijo na Kosovu, nimajo informiranja na svojem jeziku. Danes je 14-ti dan, od kar je tisk v srbskem jeziku prepovedan na Kosovu,« je poudarila.

Podčrtala je, da bodo v naslednjih 20 letih vložili 20 milijonov evrov, da bi v 500 šol vpeljali hitre internetne povezave v 10.000 učilnic.

»Moja prioriteta so šole, njihova pa puške. Ali razumete, o čemer Srbija govori in razmišlja? To so naše prioritete, vidi pa se, katere so prioritete vlade v Prištini,« je dodala.

Zadnje zaostritve na Kosovu zato kažejo, da bo kompromis med Kosovom in Srbijo zelo verjetno mogoč šele potem, ko bodo uporabljene metode »nadaljevanja politike z drugimi sredstvi«, ki so danes skrivajo pod pojmom »intervencija«.

Putin in tanki
Srbija bo od Rusije dobila tudi 30 moderniziranih tankov T-72.

Povsem mogoč je torej scenarij, po katerem bi kosovske oblasti v bližnji prihodnosti lahko poskusile z vojsko zasesti sever Kosova, nato pa bi se vojno odzvala Srbija, ki bi najverjetneje intervenirala zgolj na delu Kosova, da bi zaščitila lastno prebivalstvo in ključne strateške interese – jezove, hidroelektrarne in rudnike.

Za ameriškega predsednika je znano – če se to opiše z najbolj blagimi izrazi - da zelo ceni ruskega predsednika Vladimirja Putina

Zaradi tega bi lahko prišlo do novega spopada s silami zveze NATO, čeprav bo imel KFOR v tem primeru največ dela predvsem z zaščito kulturnih spomenikov in srbskih enklav na jugu Kosova.

Nova intervencija NATO proti Srbiji pa bi bila zaradi številnih razlogov, pa tudi zaradi ruske podpore Srbiji, ki bi si najverjetneje prizadevala zgolj za omejene in enostavno dosegljive cilje na Kosovu - zelo vprašljiva. Še posebej, če bi se ji poskusil izogniti ameriški predsednik Trump.

Za sedanjega ameriškega predsednika je namreč znano – če se to opiše z najbolj blagimi izrazi -, da zelo ceni ruskega predsednika Vladimirja Putina. Povsem mogoče je, da bo tudi v tem primeru, ko gre za ruskega strateškega zaveznika na Balkanu, upošteval njegove nasvete. To pa bi lahko odprlo pot za resničen kompromis med Kosovom (in Albanijo) in Srbijo.      

Komentarji

Spodnje Stranice 11
3206 Stranice
E-naslov: 
Pod jelšami 2
1290 Grosuplje
E-naslov: