Kaos na Kosovu: predsedniku Srbije z gorečimi barikadami onemogočili obisk Srbov

Veterani t. i.  Osvobodilne vojske Kosova (OVK) so blokirali vse dostopne ceste do vasi Banje, ki naj bi jo danes na Kosovu obiskal srbski predsednik Aleksandar Vučić. Kosovske oblasti so se že pred tem odločile odpovedati obisk.

Vučić je v okviru dvodnevnega obiska na Kosovu danes želel obiskati tudi pretežno srbsko vas Banje južno od reke Ibar. Vučić se je kljub napetim razmeram odpravil proti vasi, vendar ga je na poti ustavila kosovska policija.

Srbski mediji poročajo, da je več sto veteranov OVK blokiralo ceste z gradbenimi stroji, tovornjaki, podrtimi drevesi in skalami. Po nekaterih navedbah naj bi protestniki zažigali avtomobilske pnevmatike, slišati naj bi bilo tudi strele iz orožja.

Vučić je na novico o blokadah dejal, da je treba stvari reševati z besedami in pametjo, ne pa z orožjem. Ob tem je zatrdil, da se bo še močneje boril za mir in zaščito Srbov na Kosovu.

Srbska radiotelevizija RTS je poročala, da so ceste proti Banjam blokirane na petih mestih in da za protesti stoji predsednik kosovske skupščine Kadri Veseli.

Srbski notranji minister Nebojša Stefanović je sporočil, da sta zdaj na preizkušnji mednarodna misija Kfor in kosovska policija, ki da morata zaščititi srbskega predsednika med obiskom na Kosovu.

Vučić naj bi opoldne v severnem večinsko srbskem delu Mitrovice nagovoril kosovske Srbe. Seznanil naj bi jih z možnostmi za kompromisno rešitev spora s Prištino, v kateri bi bili upoštevani interesi Srbov in kosovskih Srbov.

Vendar pa Vučićeva želja, da se sreča tudi s Srbi izven urbanih središč ni bila izpolnjena. Kosovski Albanci naj bi namreč na cestah »spontano« postavili vrsto barikad, s katerimi so tudi z gorečimi gumami preprečili predsedniku Srbije, da obišče maloštevilne Srbe, ki še živijo v eni od vasi na Kosovu. Pripadniki kosovske policije in mednarodnih sil (KFOR) so dogajanje zgolj opazovali.

Po poročanju srbskih virov so bile blokirane vse poti do vasi Srbica, preko katerega je predsednik Srbije želel obiskati vas Banje. Vučić se je želel sestati z okoli 300 zadnjimi preostalimi Srbi, ki še živijo v sedaj že popolnoma albanskem predelu Kosova.

Zato se je iz Zubinega potoka odpravil k vasi Banje, vendar so mu pot preprečile številne blokade. Gorele so tudi avtomobilske gume, ceste pa so blokirali težki stroji in več sto ljudi. Nekateri naj bi bili tudi oboroženi. Situacija na Kosovu je tudi drugače napeta. 

Srbom, ki so še preostali na Kosovu, pa je v številnih primerih onemogočena svoboda gibanja, ali pa so pogosto tudi žrtve nasilnih dejanj in pritiskov ter diskriminacije s strani večinskega albanskega prebivalstva. Pogosti so tudi napadi na srbske samostane, cerkve in pokopališča.

Organizator zadnjih blokad naj bi bil predsednik kosovske skupščine Kadri Veseli in to kljub opozorilu Washingtona, da naj tega ne počne. Pred prihodom predsednika Srbije so se slišali tudi rafali. Po navedbah srbskih virov bi lahko bilo ogroženo tudi življenje predsednika Srbije. Za varnost na Kosovu je sicer zadolžena kosovska policija skupaj z mednarodnimi vojaškimi silami – KFOR.

Vendar naj bi vojaki Kforja zgolj opazovali dogajanje, prav tako niso bili angažirani pri odstranjevanju blokad, kar je bil sicer pogosto primer v preteklosti, ko so blokade organizirali kosovski Srbi na severu pokrajine, ki je leta 2008 razglasila neodvisnost.  

Predsednik Srbije je ne glede na blokade želel nadaljevati po začrtani poti, vendar ga policija ni spustila naprej. Policisti so mu povedali, da imajo jasna "navodila svoje vlade, da ga ne smejo pustiti naprej – zaradi varnostnih razlogov".

Skupina Albancev je v mestu Vojteš, iz smeri južne kosovske Mitrovice proti mestu Banje na barikadi iz zažganih avtomobilskih gum novinarsko ekipo srbskega Tanjuga obmetavala tudi s steklenicami. Čez cesto so razvili transparent, v katerem Srbe in Vučića obtožujejo genocida, ob parolah pa so prikazali tudi slike izginulih iz tega kraja.

Protestu predsednika Srbije v Banji, ki je del občine Srbica se je pridružil tudi predsednik te občine Bekim Jašari, ki je dejal, da bo predsednik Srbije lahko vstopil na ozemlje občine le, če se bo »opravičil za storjene zločine.«

Predsednik Srbije je medtem sporočil novinarjem, da je dobil informacijo da je iz avtomatskega orožja, menda zato »da bi pokazal, kako močan je« streljal neki Rahim Geci. »Menda bi se moral tresti od strahu, verjetno so mislili, da ne bom nikoli izvedel imen ljudi, ki to delajo. Sedaj so organizirali blokade dobesedno povsod in vidi se, da je to organizirano, kajti te vrste spontanosti med Albanci ni in je nikoli ni bilo,« je dejal predsednik Srbije.

Srbske oblasti so razkrile, da situacijo spremljajo s pomočjo svojih »obveščevalcev.« Srbski predsednik se je pred obiskom severa Kosova mudil tudi na področju hidroelektrarne Gazivode, ki se deloma nahaja na ozemlju ožje Srbije, deloma pa na Kosovu in je jabolko spora v pogajanjih med Beogradom in Prištino, ki potekajo pod pokroviteljstvom EU v Bruslju.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je nato v Kosovski Mitrovici, ne severu Kosova izjavil, da je laž, da se je dogovoril za predajo Kosova do konca leta. Kot je dejal, si želi zgolj kompromis, s katerim bi zagotovili večje pravice za kosovske Srbe. "Srbija nima nikakršnega načrta rešitve za Kosovo niti ni blizu njega," je dejal v govoru.

"To je notorična laž in naj nikomur od nas ne pade na pamet sodelovati v takšnem poslu, vse, kar si želimo, je zagotoviti večje pravice za vas," je sporočil zbranim kosovskim Srbom v pretežno srbskem severnem delu Kosovske Mitrovice.

Kot je dejal, rešitve ni na vidiku, vendar moli, da jo bodo našli v "naslednjih desetih ali 20 letih". Dodal je, da bo takrat, ko bo lahko kaj sporočil o dogovoru, to sporočil v Kosovski Mitrovici, ne v Beogradu.

Prav tako je zatrdil, da si ne želi spreminjanja meja, temveč večje pravice za kosovske Srbe. "Želimo vam zagotoviti vse pravice, ki vam pripadajo. Želim, da imate pravico do življenja, svobode, dela, učenja, gibanja. Zaradi teh pravic želimo skleniti kompromis," je poudaril.

Zagotovil je, da ne bo okleval pri zaščiti srbskega naroda, če bo v kateremkoli delu Kosova napaden. "Vsem, ki mislijo, da lahko srbskemu narodu grozijo, da lahko jemljejo tisto, kar je naše, sporočam, da Srbija tega ne bo nikomur in nikoli dovolila," je dodal.

Več kot 100 držav sveta, med njimi tudi Slovenija, je Kosovo priznalo kot državo, vendar številne države, med njimi tudi pet članic EU vztraja, da je bila odcepitev Kosova od Srbije nezakonita.

Meddržavno sodišče v Haagu je v svojem posvetovalnem mnenju sprejelo nenavadno in salamonsko rešitev, saj po eni strani enostranske deklaracije o neodvisnosti Kosova (UDI) ni razglasilo za nezakonite, po drugi strani pa je potrdilo, da Kosovo s stališča mednarodnega prava ostaja entiteta Srbije pod mednarodnim nadzorom OZN oziroma UNMIK-a.

K napetostim v zadnjih dnevih so svoje prispevale tudi razprave o novih pobudah za rešitev spora med Beogradom in Prištino, ki bi vključevale spremembe dosedanje (za Srbijo »administrativne« in ne mednarodne) meje med Kosovom in drugim delom Srbije tako, da bi sever Kosova (kjer večinoma živijo Srbi) ponovno pripadel Srbiji, preševska dolina iz Srbije, kjer večinoma živijo Albanci, pa bi se priključila Kosovu.

Vendar ta pobuda, ki je vsaj deloma imela podporo srbske politike (zlasti zunanjega ministra Srbije in predsednika države) in morda tudi albanskega predsednika Hashima Thaqija ni bila deležna večje podpore domače javnosti na obeh straneh meje ali evropskih politikov. ZDA so bile ideji bolj naklonjene.

Alternativna možnost – da Srbija zaradi vstopa v EU prizna nepovratnost s pomočjo vojaške intervencije zveze NATO leta 1999 vzpostavljenega »novega stanja na terenu« in prizna tudi neodvisnost celotnega Kosova – pa je za Srbijo in njene zaveznice prav tako nesprejemljiva. Prav zato so nove napetosti na Kosovu, kjer ima svoje vojake tudi Slovenija, zelo verjetne.