Ekonomski rasizem: na Kosovu diskriminirajo proizvajalce ne po državi porekla, pač pa po nacionalnosti lastnikov

Po poročanju Večernjih Novosti so novi ukrepi kosovskih oblasti primer "ekonomskega rasizma."

Oblasti v Prištini so namreč sprejele sklep, da se carine na vse blago iz Srbije preko noči dvignejo z 10 (kar je bil prav tako nedovoljen dvig v območju svobodne trgovine CEFTA) na kar - 100 odstotkov. Vse to pa zgolj zato, ker se kosovu ni uspelo prebiti v članstvo Interpola.

Številne države, tudi tiste, ki so priznale Kosovo kot državo, namreč niso podprle njihovega članstva. To bi bilo sicer tudi v nasprotju s statutom organizacije, saj bi Kosovo moralo najprej postati članica OZN. Za to pa najprej potrebuje priznanje matične države - Srbije.

Istočasno pa so kosovski inšpektorji pričeli tudi z odstranevanjem vsega blaga, na katerem ne piše, da je uvoženo v "Republiko Kosovo."

"Kljub temu pa se bomo te krize spomnili še po nečem novem - namreč, ekonomskem rasizmu. Carine v višini 100 odstotkov se namreč nanašajo samo na blago iz Srbije, ki ga proizvajajo Srbi. Te carine pa ne veljajo za podjetja, ki poslujejo v Srbiji in katerih lastniki so tujci.

Pri njih je za sedaj problem samo v deklaracjah, s katerimi naj bi priznali lažno državo," poročajo Večernje Novosti. Odločitev o carinah bo po oceni analitikov sicer prizadela tako Srbijo kot potrošnike na Kosovu, saj je bilo srbsko blago znano kot kvalitetno in poceni. Iskanje podobnega blaga pa bo povezano z višjimi stroški transporta in višjimi cenami. 

Kot tipičen primer dvojnega razlikovanja, ki ga je uvedla priština navajajo primer, ko oblasti v prištini delajo razlike celo med proizvodi istega podjetja. Pijača "Coca-cola" kot mednarodno znan proizvod še naprej iz Srbije odhaja na Kosovo brez večjih težav, , vendar pa srbska tovarna Coca-cole proizvaja tudi mineralno vodo "Rosa", ki je sicer najbolje prodajan proizvod na Kosovu.

In ta voda je sedaj obremenjena z višjimi carinami. So pa z "administrativne", za Srbijo torej "notranje" meje s Kosovom vrnili tudi že tovornjak s Coca-colo. Vendar ne zaradi tega, ker je bila proizvedena v Srbiji, pač pa zaradi "napačnih deklaracij." V Srbiji namreč ob oznaki Kosovo dodajajo še zvezdico * ali pa oznako 1244, kar pomeni, da gre za ozemlje pod posebno upravo, ne pa za državo. 

Predstavniki EU so od vodilnih v Prištini že zahtevali, da naj takoj ukinejo diskriminatorne ukrepe. Srbija in Kosovo sta namreč del sporazuma o svobodni trgovini - CEFTA.

Po oceni analitikov je politično zaostrovanje politikom na Kosovu potrebno tudi zato, ker bo kmalu pričelo z delom posebno sodišče za zločine Osvobodilne vojske Kosova (OVK), po poročilu posebnega poročevalca Sveta Evrope Dicka Martya pa so bili najpomembnejši kosovski albanski politiki globoko vpleteni v zločine in trgovino z organi Srbov na Kosovu.

Jasno pa je, da bo zaradi zadnjega embarga prizadetih predvsem okoli 2600 srbskih podjetij. Do tega trenutka je bilo iz Srbije na Kosovo poslano blaga v višini 350 milijonov evrov in do konca leta bi ta vsota lahko presegla 500 milijonov evrov, kar bi bilo za več kot 60 milijonov evrov več od lanskega prometa. Novi ukrepi bodo to seveda preprečili. Istočasno bodo zagovornike dialoga na obeh straneh meje potisnili v težak položaj.

Srbija je namreč doslej Kosovu predala številne arhive, podatke, katastre, ukinila svojo upravo na severu Kosova, umaknila policiste in sodnike - v zameno pa pričakovala ustanovitev skupnosti srbskih občin.

To se ni zgodilo, Priština že več let neprestano zaostruje razmere, mednarodna skupnost, ki ima na Kosovu precej osebja, pa tiho popušča zgolj kosovskim oblastem, kar tudi v Srbiji krepi oceno, da se z albanskimi voditelji Kosova ni mogoče dogovoriti ničesar, saj samo jemljejo in ničesar ne dajejo v zameno, KFOR in EULEX pa jim pri tem le pomagajo.