REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Integracija muslimanov v zahodne družbe je veliko težja

Integracija muslimanov v zahodne družbe je veliko težjaŽenske v nikabu, Sarajevo Vir:Klix.ba

Po 20 letih študija problema integracije in asimilacije je Ruud Koopmans, profesor sociologije na znani univerzi Humboldt v Berlinu prišel do sklepa, da je integracija muslimanov precej težja kot v primeru drugih imigrantskih skupin.

V Nizozemski rojeni Ruud Koopmans je vodja raziskovalnega centra o migracijah, integracijah in transnacionalizaciji v okviru berlinskega družbenega centra.

Je tudi profesor sociologije na univerzi Humboldt v Berlinu in je član akademskega sveta, ki nemškim oblastem svetuje pri vprašanjih, povezanih z imigracijo. Je tudi avtor več knjig o imigraciji.

Po Koopmanovih raziskavah ima do 50 odstotkov muslimanov v Evropi fundamentalistične nazore.

Po njegovi oceni nobena zahodna družba ni dosegla uspešne integracije muslimanov. V intervjuju za danski časnik Berlingske je poudaril, da je kljub določenim posameznim uspehom splošna slika nevzpodbudna, to pa velja tudi za trende.

»Kdorkoli jemlje dejstva resno, ne more zanikati, da su muslimani pri integraciji veliko hujši primer, kot v primeru integracije drugih skupin migrantov, v to ni dvoma.

Prav tako ni dvoma, da lahko v primeru drugih skupin migrantov od generacije do generacije vidimo velik napredek. In čeprav ta napredek ni popolnoma odsoten v primeru muslimanov, je sprememba veliko počasnejša,« opozarja  Koopmans za časnik Berlingske.

Po njegovih podatkih okoli 65 odstotkov turških in maroških muslimanov v šestih evropskih državah ocenjuje, da so verska pravila bolj pomembna od sekularnih zakonov države, v kateri živijo.

Otroške poroke - sprejemljive v islamu, nesprejemljive v zahodnih družbah.

Muslimani sebe vidijo kot ločene od drugih, nemuslimanskih skupin in se vzdržujejo stikov z ljudmi izven svoje religije. Tako je 60 odstotkov muslimanov zavrnilo možnost prijateljevanja s homoseksualci, 45 odstotkov pa se jih je enako izrazilo o Židih.

Po oceni Koopmansa prav fundamentalistična interpretacija Korana, ki je med muslimani prevladujoča,  muslimanom onemogoča njihovo integracijo v zahodne družbe.

V nasprotju s tem je odstotek »fundamentalistov« med kristjani precej nižji – okoli 4 odstotke.

Po Koopmanovih raziskavah ima do 50 odstotkov muslimanov v Evropi fundamentalistične nazore. V nasprotju s tem je odstotek »fundamentalistov« med kristjani precej nižji – okoli 4 odstotke.

V svoji novi knjigi z naslovom »Propadla hiša islama« Koopmans prikazuje precej mračno sliko muslimanskega sveta; v njem naj bi prevladovala fundamentalizem in sektaški konflikti. Prišel je do sklepa, da so glede doseganja demokracije, spoštovanja človekovih pravic in ekonomskega razvoja pripadniki 47 večinoma muslimanskih narodov v težavah.

»Sklepam, da so v islamskem svetu na vseh teh področjih za ostankom sveta. In to vse bolj v zadnjih 50 letih,« je ocenil Koopmans.

Salafisti
Islamski fundamentalizem se poziva na "izvorno" prebiranje Korana. S temi nazori pa je res težko živeti v miroljubni koeksistenci.

Največji krivec za to nazadovanje muslimanskih družb pa so po njegovi oceni konservativni pogledi na vlogo žensk, prenizka vlaganja v izobraževanje otrok in fundamentalistična propaganda.

»Sporočilo moje knjige je, da s samim islamom ni nič v temelju narobe, toda da imamo problem s tem, kako številni muslimani v številnih muslimanskih državah interpretirajo islam. Namreč tako, da v bistvu trdijo, da je potrebno Koran in suno razumeti dobesedno in da mora to, kako je prerok živel v sedmem stoletju primer za to kako morajo muslimani živeti v 21. stoletju,« ocenjuje Koopmans. »Takšna verzija islama je, v prvi meri, grožnja svetovnemu miru. In drugič – preprečuje integracijo.«

Takšna verzija islama je, v prvi meri, grožnja svetovnemu miru. In drugič – preprečuje integracijo.

Ruud Koopmans, ki je sicer Nizozemec, je v Nemčiji, kjer živi že skoraj 30 let, znan kot kritičen glas v trazpravah o imigraciji in integraciji.

V zadnjih letih je postal znan kot kritik socialnih posledic odločitve Angele Merkel, da leta 2015 sprejme v Nemčijo veliko število beguncev iz muslimanskih držav.

Mnogi mu nasprotujejo, čeprav se pri razmišljanju in sklepih opira na podatke.

»Nekateri ljudje ostro nasprotujejo mojim sklepom. Včasih z argumenti, večinoma pa z osebnimi napadi. Zavračajo moje sklepe in zavračajo pogovore o njih. Namesto tega zgolj rečejo: to koristi desničarjem in populistom in zato ni treba, da o tem diskutiramo. Kakor da ne bi bilo desnim krogom prav tako koristno, če se o tem sploh ne bi pogovarjali,« opozarja Koopmans.

 


 

Komentarji