Trump je imel prav. Azilni sistem po drugi svetovni vojni se je neutemeljeno razširil - priznava oster Trumpov kritik

Eden od najboljših poznavalcev mednarodnih odnosov, Fareed Zakaria, voditelj oddaje GPS na televiziji CNN je opozoril, da ima kljub nekaterim napačnim pristopom pri reševanju problematike migracij ameriški predsednik Donald Trump nekje vendarle - prav.

»Glede na predsednikove slabe in pristranske poglede na migracije me boli, ko moram izreči naslednje, vendar je prav, da to povem, namreč, da se ZDA sooča s krizo azilnega sistema. Demokrati lahko upajo, da bo kaos na južni meji spodkopal Trumpovo podobo trdega moža, in se lahko spopade z imigracijo, med njegovimi podporniki. Toda, morali bi biti previdni. Kajti to bi lahko delovalo tudi v predsednikovo korist.

Po letu 2014 se je število iskalcev azila v ZDA dvignilo v nebo. Lani so imigrantska sodišča dobila 162 000 primerov. To je 240 odstotno povečanje glede na leto 2014. Rezultat so osupljivi zaostanki z več kot 300 000 primeri v reševanju že več kot 700 dni. Prav tako je jasno, da so pravila okoli azila nejasna, raztegljiva in da se z njimi da igrati.

Prvi korak prosilcev za azil je, da prepričajo uradnike, da imajo kredibilen strah pred pregonom v domačih državah. In okoli 75 odstotkov jih izpolnjuje ta kriterij.

Nekateri prosilci za azil imajo sumljivo podobne zgodbe z enakimi stavki. Mnogi preprosto uporabljajo sistem za vstop v ZDA in nato izginejo ali pridobijo delovno dovoljenje, medtem ko je njihova vloga v postopku.

Azil je namenjen zelo majhnemu številu ljudi v ekstremnih okoliščinah. Ni nadomestek za sam proces priseljevanja. Pa vendar sta se pomešala. Kot je poudaril David Frum v Atlanticu, je ideja o pravici do azila razmeroma nova in sega v zgodnja leta hladne vojne.

Kritizirane zaradi zavračanje mnogih judovskih beguncev med drugo svetovno vojno, so OZN ustvarile pravico do azila, da bi zaščitile tiste, ki bežijo pred režimi, kjer bi jih zaradi njihove identitete ali prepričanja ubili. Ta standard pa se je z leti vse bolj širil in širil.

In zdaj vključuje že grožnje zaradi nasilja band in nasilje v družini. Ti ohlapnejši kriteriji, skupaj z prepričanjem, da je to varen način za vstop v ZDA, omogočajo zlorabo azilnega sistema.

Število prošenj za azil iz Hondurasa, Gvatemale in Salvadorja se je povečalo, čeprav se je stopnja umorov v njihovih državah zmanjšala za polovico.

V širšem smislu bi na stotine milijonov ljudi po vsem svetu, ki živijo v revnih in nestabilnih regijah, kjer obstajajo grožnje z nasiljem, zlahka zaprosile za azil. Ali imajo res vsi zakonsko pravico, da vstopijo na ameriško ozemlje skozi zakulisje, mimo običajnega procesa priseljevanja? Pristop Trumpove administracije je bil večinoma osredotočen na zaostritev meril. Najemite več sodnikov, pritisnite na Mehiko, da prosilci ne bodo vstopili v ZDA.

Vendar je potreben veliko večji popravek. Merila za azil je treba ponovno napisati in znatno poostriti. Število sodišč in uradnikov, ki se ukvarjajo z azilom, je treba močno razširiti. Ljudje ne bi smeli imeti možnosti, da uporabijo prošnjo za azil za pridobitev pravice do dela v Ameriki. Potrebno je veliko večje sodelovanje s temi prosilci in z njihovimi matičnimi državami, ne pa nastopati samo z žalitvami, grožnjami in zamrznitvijo pomoči.

En sam popravek ne bo rešil tega problema, vendar potrebujemo razumno dvostransko zakonodajo, ki je rešila tudi pretekle krize priseljevanja. Demokrati so večino svojih prizadevanj porabili za to temo, saj so zaradi njegove brezsrčnosti napadali Trumpovo administracijo. Prav. Toda s tem se nismo dotaknili korenin te resnične krize. Če se bodo stvari še naprej spiralno vrtele navzdol navzdol in se bo ameriška južna meja zdela izven nadzora, bo Trumpova trda retorika in trdna drža postajala vse bolj privlačna za množice.

In ne pozabite, da je porast populizma v zahodnem svetu skoraj povsod povezan s strahom, da se bo priseljevanje iz nadzorovanega položaja povečalo,« opozarja sicer zmeraj liberalni Fareed Zakaria.