REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Neroda: Donald Trump nenamerno razkril svoj »tajni sporazum« z Mehiko

Neroda: Donald Trump nenamerno razkril svoj »tajni sporazum« z MehikoDonald Trump maha s sporazumom z Mehiko. Vir: YouTube

Ameriški predsednik Donald Trump se je na težji način naučil še ene lekcije – da pred novinarji in zmogljivimi fotoaparati ni pametno mahati z državnimi skrivnostmi.

Potem ko je New York Times razkril, da je bila večina določil dogovora o ustavljanju migrantov z Mehiko doseženih že v večmesečnih dogovorih, ki so potekali pred Trumpovo nenadno grožnji z izvedbo pet in vse do 25-odstotnih carin na mehiške izdelke, je Truump medije najprej obtožil za širjenje laži in nato označil kot »sovražnike ljudstva«.

Dan zatem pa se je pojavil pred novinarji s prepognjenim kosom papirja. Kakor nekoč Chaimberlain, ki je obljubljal »mir za naš čas« po dogovoru s Hitlerjem, je pomahal s tem dokumentom, vendar ga ni razprl.

Donald Trump: To je sporazum, za katerega vsi pravijo, da ga nimam.

»To je sporazum, za katerega vsi pravijo, da ga nimam. Ampak pustil bom Mehiki da ga razkrije ob pravem času … To je ena stran zelo dolgega in dobrega sporazuma med Mehiko in ZDA,« je dejal, ko je odhajal iz Bele hiše na predvolilni shod v Iowo.

Toda fotografi so Trumpov dokument slikali, skozi prosojni papir pa se je dalo razbrati tudi, kaj na papirju piše – in to kljub temu, da je bil zvit.

Šlo je za dokument z naslovom »Deljenje bremena glede procesuiranja beguncev«, vsebina pa se je očitno nanašala na politiko, ki bi begunce zadrževala v Mehiki, medtem ko bi politični azil iskali v ZDA, poroča Time.

Begunci v ZDA prihajajo predvsem iz srednjeameriških držav Honduras, Gvatemala in Salvador, od koder bežijo pred hudo revščino in nasiljem tolp.

»Vlada Mehike bo sprejela vse nujne ukrepe v skladu z domačo zakonodajo, da bi ta sporazum uresničila in si bo prizadevala da bo ta sporazum stopil v veljavo v 45 dneh,« piše v sporazumu, kot se da prebrati skozi prosojni papir. ZDA so si že dlje časa prizadevale za politiko »varne tretje države«, po kateri bi lahko zavračale begunce iz drugih držav, ki niso zaprosili za status beguncev v neki od varnih držav pred vstopom v ZDA – na primer Mehiki.

Še bolj nerodno je, da je Donald Trump tudi trdil, da ima njegov sporazum z Mehiko »tajna določila«, kar je vlada Mehike sicer zanikala.

Žica, meja ZDA, Mehika

ZDA in Mehika sta sicer pred nekaj dnevi dosegle dogovor, na podlagi katerega je ameriški predsednik Trump preklical napoved carin.

ZDA od Mehike zahtevajo, da močno zmanjša prihod prebežnikov iz srednjeameriških držav.

»Vesel sem, da vas lahko obvestim, da so ZDA sklenile podpisan sporazum z Mehiko. Carine proti Mehiki, ki bi morale začeti veljati v ponedeljek, so tako za nedoločen čas umaknjene,« je na Twitterju 8. junija sporočil Trump.

»Mehika je v zameno pristala, da bo sprejela odločne ukrepe za zajezitev migrantskega vala skozi Mehiko in do naše južne meje. S tem se bo precej zmanjšalo ali ustavilo nezakonito priseljevanje iz Mehike v ZDA,« je dodal ameriški predsednik.

Begunci, zid - Mehika Vir:Twitter

Mehiški zunanji minister Marcelo Ebrard je potrdil dogovor.

Glede na dogovor je Mehika pristala, da bo po državi razporedila enote novoustanovljene nacionalne garde in sprejela »odločne ukrepe« proti mrežam tihotapcev ljudi. Na drugi strani so se ZDA zavezale, da si bodo »prizadevale pospešiti« obravnavo prošenj za azil, da bodo razširile program pošiljanja prosilcev za azil v Mehiko do konca obravnave njihovih prošenj.

Carine bi močno prizadele mehiško gospodarstvo, drugi največji trg pa bi v precejšnji meri izgubile tudi ZDA.

Deklaracija še dodaja, da se bodo pogovori nadaljevali, končna oblika dogovora pa bo sprejeta v 90 dneh. Besedilo še poudarja, da če ukrepi Mehike »ne bodo dosegli pričakovanih rezultatov«, bodo sprejeti dodatni ukrepi, ni pa določeno kakšni.

Če državi ne bi dosegli dogovora, bi ZDA proti Mehiki uvedle najprej petodstotne carine na izvoz v ZDA, nato pa bi jih vsak mesec višal po pet odstotnih točk tja do 25 odstotkov.

Carine bi močno prizadele mehiško gospodarstvo, drugi največji trg pa bi v precejšnji meri izgubile tudi ZDA.

Kako je s podobnim papirjem nekoč mahal Chamberlein pa si lahko pogledate v video posnetku spodaj.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek