Bajke in povesti o migrantih: zakaj migranti ne širijo bolezni in pozitivno prispevajo k razvoju domačega gospodarstva

Nedavno je v videu stranke Domovinska liga njihova kandidatka na evropskih volitvah Norma M. Korošec dejala naslednje:

»Vsak kužek, ki je večino časa v stanovanju, mora imeti opravljena vsa cepljenja, če ga lastnik želi vzeti čez mejo. Nezakoniti migranti pa lahko svobodno trosijo tretjesvetne nalezljive bolezni, s katerimi smo pri nas že zdavnaj opravili. Kakšna dvoličnost! Vprašanje pa je, kdo bo plačal stroške zdravljena teh bolezni. Odgovor pa je: Ti, davkoplačevalec, logično.«

Trditev, da so begunci  nevarni za zdravje Slovencev je na portalu »Oštro« preverjala tudi novinarka Klara Škrinjar.

Na Nacionalnem inštitutu za varovanje javnega zdravja (NIJZ) so pojasnili, da begunci in migranti, ki vstopajo v Slovenijo, ne povečujejo tveganja za širjenje nalezljivih bolezni med prebivalstvom.

Za nalezljivimi boleznimi, kot so črevesne bolezni in okužbe dihal, zbolevajo namreč »v enaki meri kot večinsko prebivalstvo,« verjetnost, da bi v Slovenijo vnesli resne nalezljive bolezni, kot so ebola ali druge mrzlice s krvavitvami, ki se pojavljajo v tropskih delih sveta, pa »je nična«, so sporočili z NIJZ.

In čeprav se tako v delu slovenskih medijev kot v delu javnosti – kot vsaj kažejo številne objave na družbenih omrežjih - še naprej širijo neresnične trditve o boleznih, se omenjene trditve o neškodljivosti stika z begunci in migranti še vedno zdijo neprepričljive, kljub dejstvu, da so te ocene slovenskih strokovnjakov popolnoma v skladu tudi z izsledki mednarodnih raziskav.

Ena od zadnjih takšnih raziskav, ki jo je naredila posebna komisija, v kateri so sodelovali strokovnjaki Univerze v Londonu in medicinske revije Lancet je odkrila podobna dejstva.

Dvajset medicinskih raziskovalcev iz 13 držav je na tem projektu delalo dve leti in ocenilo okoli 300 študij, vse od leta 1994. Slika o hordah bolnih in obupanih migrantov, ki »poplavljajo« bogate države in s seboj prinašajo bolezni, je po njihovi oceni – popolnoma napačna.

Po podatkih mednarodne organizacije o migracijah danes kar milijarda ljudi živi v drugi regiji in ne tisti, kjer so bili rojeni. Četrtina jih živi v drugi državi, ostali pa so notranje razseljeni v lastnih državah.

Gre za mešanico beguncev iz območij, kjer divjajo vojne in tiste, ki bežijo zaradi klimatskih razmer, skupaj z iskalci dela in študenti.

Ibrahim Abubakar, direktor Inštituta za globalno zdravje na UCL in vodja projekta opozarja, da podatki številnih študij razkrivajo, da »veliko število mitov, ki se sistematično uporabljajo, da bi lahko opravičili predsodke proti migrantom, ne temelji na dejstvih."

Tukaj so odgovori, ki so jih študije dale na nekatera pomembna vprašanja.

Ali migranti širijo nalezljive bolezni?

Gre za trditev, ki se pogosto pojavlja. Nekateri trdijo, da begunci prinašajo leprozo, tuberkolozo in ošpice. Podatkov o tem je malo, ker migranti v ciljne države pogosto vstopajo nezakonito. Vendar sta dve večji študiji, ki sta zajeli več kot pol milijona migrantov, ki so prišli v Veliko Britanijo in Norveško prepričljivo ovrgli te trditve. Podatki so pokazali, da so migranti res zbolevali za tuberkolozo v večjem številu kot ostala populacija, vendar niso prenašali tuberkoloze na domače prebivalstvo.

Ali migranti povzročajo obremenitev zdravstvenega sistema?

Tudi to je pogosta trditev, usmerjena proti beguncem. Toda kot kažejo študije, to ne velja za migrante, ki migrirajo v države z visokimi dohodki. Migranti imajo namreč v povprečju nižjo stopnjo umrljivosti od lokalnega prebivalstva. Skozi leta je zato manj smrti migrantov. Manj verjetno je, da bodo migranti umrli zaradi srčnih težav, raka in drugih najbolj razširjenih bolezni. Vse to je deloma povezano tudi z dejstvom, da praviloma migrirajo bolj zdravi prebivalci in ne tisti, ki so bolni.

Istočasno migranti kmalu postanejo tudi zaposleni v zdravstvenih sistemih. Raziskovalci so ugotovili, da so visoko razvite države »odvisne od migrantov iz držav z nižjimi dohodki za medicinsko oskrbo, varstvo in oskrbo starejših,« opozarja komisar Terry McGovern. Tipičen primer je Velika Britanija, kjer lahko tuji zdravniki opravijo preizkuse znanja in se zaposlijo v njihovem zdravstvenem sistemu. Kar okoli četrtina zdravnikov v zdravstvenem sistemu Velike Britanije prihaja iz tujine.

Vendar pa imajo migranti, ki bežijo iz nevarnih območjih dvakrat večjo možnost, da zbolijo za duševnimi boleznimi v primerjavi z ostalo populacijo. Depresija in anksioznost je v okoli 10 odstotkih celotne populacije migrantov razširjena dvakrat toliko kot v ostalem delu prebivalstva. Otroci iz takšnih območij imajo enkrat večje možnosti, da zbolijo za duševnimi boleznimi.

Ali imamo v zadnjih letih opraviti z velikim skokom migracij?

Čeprav je število migrantov na svetu v absolutnih številkah trenutno največje doslej, se odstotek ljudi, ki migrirajo, ni povečal bistveno. Leta 1990 je na primer migriralo 2,9 odstotka ljudi, lani pa 3,4 odstotka svetovnega prebivalstva. Pri tem migranti, ki so begunci, praviloma ne gredo v bogatejše države, pač pa se najbolj pogosto ustavijo v prvem varnem kraju.

Ali imajo migranti več otrok, kot lokalno prebivalstvo?

To je pogosta trditev v medijih, ki širijo ksenofobijo, vendar je daleč od resnice. Raziskovalci so ugotovili, da imajo migranti v povprečju manj otrok, kot lokalno prebivalstvo in se z 2.1 rojstvi na žensko komajda »reproducirajo«.

Kakšne so finančne posledice migracij?

Poročilo navaja, da med ekonomskimi analitiki obstaja splošen konsenz o tem, da migracije pomagajo tako bogatejšim, ciljnim državam, kot tudi državam iz katerih prihajajo migranti. Poročilo Mednarodnega monetarnega fonda (IMF) iz leta 2016 je na primer ugotovilo, da dolgoročno tako višje kot nižje izobraženi delavci iz migrantskih držav prispevajo k pozitivnemu razvoju gospodarstev ciljnih držav, tako da v daljšem obdobju en odstotek povečanja števila prebivalstva zaradi migracij prispeva 2 odstotno povečanju bruto družbenega proizvoda ciljne države.

Hkrati pa denar, ki ga pošiljajo migranti v svoje države izvora postane pomembno gibalo razvoja tudi v teh državah.

Od 613 milijonov dolarjev, ki so jih migranti samo lani poslali v države, iz katerih so prišli, je tri četrtine tega denarja po podatkih svetovne zdravstvene organizacije (WHO) odšlo v države z nizkimi ali srednjimi dohodki.