REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Pomanjkanje migrantov bi uničilo gospodarstvo: Nemčija potrebuje najmanj 260.000 imigrantov letno

Pomanjkanje migrantov bi uničilo gospodarstvo: Nemčija potrebuje najmanj 260.000 imigrantov letnoNemčija - delavci

Nova študija v Nemčiji je pokazala, da bo ponudba delovne sile iz članic EU premajhna za pokrivanje potreb nemškega trga delovne sile. Nemčija bo tako do leta 2060 potrebovala še najmanj 146.000 delavcev iz držav izven EU, poroča DW.

Nemčija bo namreč do leta 2060 potrebovala še najmanj 114.00 delavcev iz same EU, torej s tistimi izven EU je to skupaj 260.000 novih migrantskih delavcev vsako leto, zato da bi lahko pokrili pomanjkanje na trgu delovne sile, ki jo povzročajo demografski faktorji in padec rodnosti v Nemčiji.

Prav zato bo vsako leto nemški trg delovne sile potreboval še precej  delavcev iz drugih držav, ki niso članice EU, je zapisano v študiji fundacije Bertelsmann.

Pomanjkanje delovne sile bi lahko imelo 'uničujoč učinek' na nemško gospodarstvo, ki je četrto največje na svetu, ugotavlja študija.

Zaradi demografskih faktorjev se bo namreč delovna sila v Nemčiji skrčila za tretjino oziroma zmanjšala za okoli 16 milijonov ljudi, če do leta 2060 ne bo dodatne imigracije v Nemčijo.

Brez dodatne imigracije pa bi pomanjkanje delovne sile lahko imelo »uničujoč učinek« na nemško gospodarstvo, ki je četrto največje na svetu.

Raziskovalci so pri tem upoštevali tudi povečano stopnjo rodnosti, večjo delovno participacijo žensk in povišanje upokojitvene starosti na 70 let.

Študija je ocenila, da bo iz drugih članic EU prišlo letno 114.000 migrantov, toda ekonomski razlogi in približevanje ekonomskih pokazateljev bodo vplivali na zmanjšano zanimanje prebivalcev članic EU po preselitvi v Nemčijo.

Jörg Dräger, izvršni direktor fundacije Bertelsmann je opozoril, da uradne številke že kažejo na to, da je v letu 2017 samo 38.000 delavcev prišlo in tudi ostalo v Nemčiji.

Nemčija - gospodarstvo in migranti

Navedbe študije kažejo, da mora Nemčija hitro sprejeti zakone o imigraciji, da bi privabila srednje in višje izobražene delavce, ter da razvije bolj robustne integracijske programe. Študijo je sicer opravil oddelek za raziskovanje dela na univerzi Coburg.

Sicer pa je tudi po raziskavah nemškega inštituta za ekonomski razvoj (DIW) iz Berlina, ki so bile opravljene leta 2017 razvidno, da bo prihod večjega števila migrantov v Nemčijo zelo pozitivno vplival na razvoj nemškega gospodarstva.

V skladu s tremi »scenariji« - optimističnem, pesimističnem in »srednjem«, je po začetnem upadu gospodarske rasti v letih 2015-2016 Nemčija tudi zaradi prihoda migrantov doživela hitro gospodarsko rast in rast BDP-ja.

BDP in migranti Vir:Pixsell
Prihod večjega števila beguncev v Nemčijo bo, kot kaže graf v najboljšem (zeleno) najslabšem (svetlo modro) ali osnovnem scenariju (temno modro) imel zelo pozitiven vpliv na rast nenmškega BDP-ja.                               Vir:DIW, WES 

To bo vplivalo tudi na rast gospodarstva in BDP-ja v prihodnje. Ta rast bi lahko znašala od 0,4 v najslabšem, pa do 1,4 odstotke bruto družbenega proizvoda v najboljšem scenariju.

Tako kot v Kanadi bodo priseljence v Nemčiji po novem ločevali glede na njihovo stopnjo izobrazbe, starost, znanje jezika, zmožnosti pridobitve dela in »finančne varnosti«.

Najverjetneje pa bo prihod migrantov dolgoročno vplival na okoli odstotek nemškega BDP-ja več. In to prav na podlagi begunskega vala iz leta 2015.  

V prihodnje pa bo Nemčija nekoliko zaostrila kriterije izobrazbe pri prihodih migrantov v Nemčijo. Nemška vladajoča koalicija je sicer že lani dosegla osnutek dogovora o novi priseljenski zakonodaji, ki se zgleduje po Kanadi in naj bi hkrati otežila priseljevanje revnim in neizobraženim, ki niso iz EU-ja.

Tako kot v Kanadi bodo priseljence v Nemčiji po novem ločevali glede na njihovo stopnjo izobrazbe, starost, znanje jezika, zmožnosti pridobitve dela in »finančne varnosti«.

V osnutku dogovora medtem piše, da Nemčija potrebuje še več visoko kvalificiranih delavcev, saj ti »že zdaj pomembno prispevajo h konkurenčnosti nemškega gospodarstva.«

Nemški BDP - padec
Nemški BDP je v zadnjem četrtletju lanskega leta sicer upadel, vendar analize kažejo na nadaljevanje rasti.

Najnovejša študija raziskovalcev iz Coburga je ob tem popolnoma v skladu s številnimi drugimi podobnimi raziskavami. Tudi Mednarodni monetarni fond (IMF) je že leta 2016 ocenil, da begunci prinašajo tudi »potencialne koristi«, na primer prav za nemško gospodarstvo, ki je beguncev sprejelo največ.

IMF je že leta 2016 ocenil, da begunci za Nemčijo prinašajo tudi 'potencialne koristi'.

Poročilo IMF-a o tem vprašanju na primer ocenjuje, da zaradi »načrtovanega upada delovne sile zaradi staranja prebivalcev po letu 2020« nemška politika integracije sedanjega vala beguncev na trg delovne sile »ne bo samo zavrla…padca v srednjeročnem obdobju, pač pa bo stimulirala tudi zasebno potrošnjo in investicije.«

IMF se je prav tako zavzel za »več fleksibilnih form strokovnega izobraževanja z močno usmerjenostjo v poklice in intenzivno učenje jezika.«

Po tej poti pa v zadnjem času stopajo tudi druge države, med njimi tudi Slovenija.

Komentarji