Bolgarija grozi Srbiji, Romunija jo blokira, toda Madžarska ji ponuja roko in varno pot do Rusije

Na Balkanu se znova zapleta, v igri pa so, kot zmeraj, znova meje, orožje, zoperstavljena zavezništva in še marsikaj, kar lahko sproži nove napetosti.

Srbija je imela nedavno težave ob prejemanju donacije – oklepnih vozil iz Rusije. Romunija je njihov prevoz do Srbije preko Donave, čeprav te pravice nima – prepovedala. Menda zaradi sankcij EU Rusiji, čeprav v tem primeru ni šlo za izvoz vojaške opreme v Rusijo, pač pa za vojaško donacijo, ki je povsem dovoljena, saj Srbija ni pod nikakršnimi sankcijami.

Nato pa so se oklepniki kljub temu pojavili v Srbiji.

Si vis pacem, para bellum!
Ako želiš mir,spremaj se za rat!
Država je jaka onoliko koliko je jaka vojska na koju se oslanja,a Srbija ima na šta i na koga da se osloni! https://t.co/qWS4A5W1hm

— Milena Kostic (@KosticMilena3) October 26, 2019

Iz dobro obveščenih krogov se je dalo slišati, da so najverjetneje po zračni poti, s civilnimi letali prišli preko - Madžarske.

Sedaj bi se vsa zgodba lahko ponovila tudi z ruskimi raketami S-400. S temi raketami so nedavno vadili ruski in srbski operaterji raket, tako v Rusiji kot Srbiji.

Srbija je istočasno kupila tudi ruske protizračne sisteme »pancir S«.

Toda vojaška vaja z zelo nevarnimi raketami S-400, ki z radarji vidijo vse do Slovenije in južne Avstrije je tokrat izzvala zaskrbljenost v Bolgariji.

In sedaj se slišijo grožnje, da bi v primeru poskusa ponovnega transporta teh raket Bolgarija lahko prepovedala prelete z letali do Srbije.

Toda malo verjetno je, da bi to naredila Madžarska, ki vodi nekoliko samosvojo politiko, zato bi se scenarij podoben kot v primeru ruske donacije oklepnih vozil - lahko ponovil.

Zbog moćnog S-400 Srbija donosi važnu odluku! Pregovaraće se! https://t.co/kpnPa9OQS9

— ALO! javlja (@ALOnovine) November 1, 2019

V zvezi s tem je alarm sprožil predstavnik Bolgarije pri zvezi Nato in član uprave Atlantskega sveta v Bolgariji Sibil Sibev.

»Če se v Bolgariji pojavi informacija, da Rusija transportira takšen sistem, s ciljem, da naredi oporišče, potem ima Bolgarija vso pravico, da prepove takšne polete nad Bolgarijo«, je dejal Sibev.

»Če bi Srbija odgovorila pozitivno na željo Rusije, da instalira protizračno oporišče na ozemlju Srbije, potem bo ustvarjeno območje motenja v pristopu zračnemu prostoru v obsegu 400 kilometrov in to bo problem, ne samo v Bolgariji, temveč v celotni zvezi Nato,« je opozoril Sibev.

Priznal je, da ima Srbija sicer pravico do modernizacije svoje vojske, tudi ob pomoči Rusije, dodal pa, da to »izziva zaskrbljenost.«

Glede na to, da imajo Bolgarija, Romunija in Hrvaška programe za modernizacijo letal F-16 in je to njihova suverena pravica, je to tudi pravica Srbije.

Vendar je to vprašanje občutljivo, »kajti vse sosednje države ne razpolagajo s takšnim kompleksom (S-400) in če ima Srbija ambicije, da nadzoruje zračni prostor v obsegu 400 kilometrov, potem to res lahko izzove zaskrbljenost in zahteva pojasnila srbske strani.«

Z druge strani, če Rusija res doseže sporazum s Srbijo o razporeditvi ruske protizračne obrambe na njenem ozemlju, tedaj to vprašanje postane zelo kompleksno in je potrebno »z vsemi sredstvi preprečiti realizacijo takšnega projekta,« je dejal Sibev v intervjuju za portal Faktor.

Po oceni bolgarskih strokovnjakov je v Nišu (kjer se nahaja ruski humanitarni center) že sedaj »vojaška baza v Srbiji« in če bi tam pustili še S-400, potem bi te rakete pokrivale »celotno območje Zahodnega Balkana.«

Srbija je videla Putinov moćni S-400, ali pogledajte šta sve može njegov još moćniji naslednik: S-500 pogađa mete i u svemiru (video): Ruski protivazdušni sistem S-400 “zapalio” je i Srbiju i region, na nedavno održanim manevrima “Slovenski štit 2019” u… https://t.co/C0qFGMR7NB

— Kursna Lista CO (@KursnaCo) October 30, 2019

Res pa je seveda še nekaj drugega – da je Srbija z vseh strani že obkrožena s članicami zveze Nato, pri čemer članice te zveze po oceni srbskega veleposlanika v Rusiji Miroslava Lazanskega že izvajajo »piratstvo« na reki (Donavi), ki ima mednarodni značaj in preprečujejo svobodno komunikacijo Srbije z drugimi državami, konkretno z Rusijo.

Ob tem je bila Srbija v preteklosti že žrtev napada zveze Nato, ki je bil izveden tudi preko ozemlja sosednjih držav, sedanjih članic zveze Nato.

In rakete S-400 z radarji seveda ne »motijo« nikogar. »Motijo« lahko le ponovno izvedbo napadov na Srbijo in onemogočajo ponovno izrekanje groženj glede uporabe sile.

Ob tem je treba spomniti tudi na oceno Stratforja, da je Vladimir Putin prav bombardiranje Srbije leta 1999 doživel kot najhujši šok, zaradi katerega je nato v veliki meri oblikoval svojo zunanjo politiko. 

Zato ni neverjetno, da bi danes, v drugačnih okoliščinah Rusija lahko tudi Srbijo zaščitila s S-400, kot svojega nevtralnega, toda tesnega partnerja, ki je nameščen prav sredi področja, polnega članic zveze Nato.

Zato je povsem pričakovano, da se želi Srbija zaščititi pred ponovitvijo podobnega scenarija.

In povsem možno je, da bi se takšen scenarij, morda v manjšem obsegu kot leta 1999, lahko ponovil tudi zaradi razmer na Kosovu, kjer je na oblast prišla stranka, ki si prizadeva za združitev Kosova z Albanijo.

Rusija ob tem prav tako ni več tako nemočna, kot je bila leta 1999.

Pokazala je tudi, da zna odlično sodelovati s članico zveze Nato Turčijo.

Povsem mogoče je, da se bo to ponovilo tudi v primeru Madžarske, kjer je bil Vladimir Putin pravkar na obisku pri madžarskem kolegu, s katerim ima ruski predsednik – enako kot srbski predsednik Aleksandar Vučić – odlične odnose.

Srbija može biti bezbedna, naši vojnici su pokazali da su potpuno obučeni da samostalno koriste S-400. https://t.co/ZxkAJ1ZjVa

— Zeljko Penev (@PenevZeljko) October 27, 2019

Nato se je oglasil celo predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva za Balkan Mathew Palmer. 

Izrazil je »zaskrbljenost« zaradi prisotnosti ruske vojaške opreme na ozemlju Srbije in dejal, da bi ZDA Srbiji zaradi nakupov »specifičnih ruskih sistemov« lahko uvedle tudi sankcije.

Pri čemer bi ZDA lahko Srbiji - ali kateri koli drugi državi - zaradi nakupov ruskega orožja uvedle sankcije že zdaj. To jim namreč omogoča zakonodaja.

ŠOK U PRIŠTINI! PALMER PORUČIO: Srbija neće moći da uđe u EU dok ne prizna nezavisno Kosovo, Vučić to znahttps://t.co/TXMlimMnKH

— Kurir (@KurirVesti) November 1, 2019

V Prištini pa je Palmer zatrdil, da Srbija ne bo mogla vstopiti v EU, ne da bi prej priznala Kosovo.

To seveda Srbijo sili v to, da Kosovo prizna - toda šele potem, ko bo vsaj na delu Kosova znova izvajala svoj suveren nadzor.

Na Balkanu se znova zapleta, v igri pa so, kot zmeraj, znova meje, orožje, grožnje, enostranska dejanja, zoperstavljena zavezništva in še marsikaj, kar lahko sproži nove napetosti.