REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Bodo umetni otoki za Kitajsko tako odločilni, kot je bil Saipan za ZDA v drugi svetovni vojni?

Bodo umetni otoki za Kitajsko tako odločilni, kot je bil Saipan za ZDA v drugi svetovni vojni?Kitajska - letalonosilke in rakete

V začetku tedna je Kitajska ljudska armada (PLA) v Južnem kitajskem morju najverjetneje preizkusila raketo DF-21D ali pa DF-26.

Obe veljata za »ubijalki letalonosilk« in sta pomembni v okviru kitajske strategije odvračanja.

Kitajski strokovnjaki opozarjajo, da skozi to regijo Kitajska izvaža 45 odstotkov svojih izdelkov, na enak način pa uvaža 60 odstotkov surovin.

To je v ameriškem Pentagonu sprožilo kritike, saj naj bi šlo za prvi preizkus rakete v tem območju in na morju, ki si ga lasti več držav.

Vendar pa je Kitajska kmalu zatem zavrnila očitke, češ da gre za nekaj povsem običajnega in da preizkus ni bil usmerjen proti nobeni državi.

Je pa Kitajska istočasno kritizirala ZDA, ker so Tajvanu prodali za 2,2 milijarde dolarjev vojaške opreme. Med katero pa, začuda, še ni lovcev F-16. So pa tanki.

Kitajski test je bil morda odgovor tudi na te ameriške poteze. Test pa je še pomembnejši tudi zato, ker prihaja takoj za informacijo, da je Kitajska na umetnih otokih, ki jih je zgradila na koralnih grebenih, namestila tudi manevrirne rakete ter protiletalske rakete.

Saipan in druga otočja

Gre predvsem za Fiery Cross Reef, Subi Reef, in Mischief Reef, zahodno od filipinskega otočja.

Kaj to pomeni za ZDA? Brad Lendon za CNN opozarja na zgodovinske vzporednice z drugo svetovno vojno in poudarja velik pomen takšnih otokov, ki jih gradi Kitajska.

Tu pa ima pomembno vlogo usoda otoka Saipan in sosednjih otokov, saj nazorno pojasnjuje, kakšna bi lahko bila vloga kitajskih otokov v nekem prihodnjem konfliktu.

Otok Saipan ima danes površino okoli 115.4 kvadratnih kilometrov, dolg je 19 km in širok 9 km.

Nahaja se 190 km severno od Guama. Vlada celotnega otočja se nahaja v vasi Capital Hill. Ker je otok organiziran kot enotna skupnost se smatra, da je otok Saipan prestolnica Marianskega otočja.

Zahodno stran otoka pokrivajo široke peščene plaže pred katerimi se nahaja koralni greben. Vzhodna stran otoka pa je polna visokih pečin, ki se končajo v morju.

Najvišji hrib na otoku se imenuje Mount Tapochau in je visok 480 m.

Saipan - druga svetovna vojna

V začetku julija leta 1944 pa se je na tem idiličnem kraju v drugi svetovni vojni odvila bitka, ki je odločila potek druge svetovne vojne v tem delu sveta.

ZDA so namreč uspele zasesti Saipan, strateško pomemben otok in sosednje otoke v Tihem oceanu.

V bitki je padlo 29 000 japonskih in 3000 ameriških vojakov, ob 10 000 ranjenih. Kmalu so ZDA na Saipan ter sosednja otoka Tinian in Guam namestile svoje bombnike B-29, največje na svetu.

To, kar so bili Tinian, Guam in Saipan za ZDA, bi lahko bili na koralnih grebenih zgrajeni otročki že jutri za Kitajsko.

V nekaj mesecih so nato razstrelili in požgali vso japonsko vojno industrijo in zraven še nekaj mest. S Tiniana so vzleteli tudi bombniki, ki so nad Hirošimo in Nagasakijem odvrgli jedrske bombe.

Samo 9 kilometrov dolga pristajalna steza na Tinianu je bila z 290 B-29 na njej v tistem trenutku celo – največje letališče na svetu.

To, kar so bili Tinian, Guam in Saipan za ZDA v drugi svetovni vojni, bi lahko bili na koralnih grebenih zgrajeni otročki že jutri za Kitajsko in njeno dominacijo Južnega kitajskega morja.

Kitajski umetni otoki

Iz njih namreč lahko letala in kitajski izstrelki že dosežejo bazo Tindal, blizu Darwina v severni Avstraliji. In to kljub temu, da so predstavniki Kitajske še leta 2006 zatrjevali, da otokov ne bodo militarizirali.

Res pa je, da so tudi predstavniki ZDA medtem prelomili marsikakšno obljubo.

Ameriški analitiki so prepričani, da to predstavlja »veliko spremembo.« Vsak od kitajskih bombnikov H-6k je samo s tem dobil dodatnih 1000 milj dosega, opozarja Carl Schuster, nekdanji ladijski kapitan in inštruktor na havajski Pacifični univerzi.

Iz umetnih otokov lahko kitajska letala in kitajski izstrelki že dosežejo bazo Tindal, blizu Darwina v severni Avstraliji.

Vprašanje je samo, zakaj si Kitajska želi takšen nadzor.

Kitajski strokovnjaki opozarjajo, da skozi to regijo Kitajska izvaža 45 odstotkov svojih izdelkov, na enak način pa uvaža 60 odstotkov surovin. In da je potreba po nadzoru zato razumljiva.

Peter Layton, vojaški analitik avstralskega inštituta Griffith Asia opozarja, da »nobena regionalna država…ne more več realistično nasprotovati grožnji, ki jo predstavljajo ti otoki.«

Regionalna ne – toda ZDA, kot globalna sila temu seveda lahko nasprotujejo. Vendar bi tudi to lahko že tako zapletene odnose med Kitajsko in ZDA, napete zaradi trgovinske vojne, potisnilo v še bolj nevarno fazo.

Komentarji