REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Tragikomično: Slovenski osrednji mediji, ki so navijali za ZDA in Izrael, osupli nad absolutno zmago Irana v vojni

Tragikomično: Slovenski osrednji mediji, ki so navijali za ZDA in Izrael, osupli nad absolutno zmago Irana v vojniUmetnost kapitulacije: Trump in iranska zastava v Los Angelesu

S sklenjenim »memorandumom o razumevanju« se je za zdaj končala vroča faza spopadov med ZDA in Iranom.

Povsem jasno je, da je v tej vojni zmagal Iran.

Da ZDA in Izrael nimata možnosti proti Iranu smo opozarjali že ob lanski »desetdnevni« agresiji ZDA in Izraela na Iran.

Zato ni nenavadno, da je z natančnimi udarci svojih raket in dronov Iran že v prvih štiridesetih dnevih vojne uničil številna ameriška oporišča v regiji, zaprl Hormuško ožino in s tem dobil v roke vzvod, s katerim je lahko pritisnil na ZDA in svetovno gospodarstvo.

Kot povsem točna se je znova pokazala že ob začetku konflikta izrečena misel Johna Mearsheimerja, da bo s pretekom časa položaj Irana okrepljen in da se bodo ZDA vdale zaradi hudih posledic, ki jih je vojna prinesla svetovnemu gospodarstvu.

Osrednji slovenski mediji pa si očitno povsem razvidnega dejstva in za njih očitno zelo grozljive novice o tem, da sta ZDA in Izrael v tej vojni (znova) potegnila krajšo - pač niso upali zapisati. Res tragikomično.

Nekoliko tragikomično je le to, da so slovenski »osrednji« mediji, ki so ves čas »navijali« za ZDA in Izrael (tudi tako, da so redno molčali o učinku iranskih protinapadov, objavljali pa so le informacije o ameriških in izraelskih napadih) o tem, kdo je v tej vojni zmagal vprašali slovenske »strokovnjake.«

Ti so nato malce nejevoljno potrdili, da je Iran res »relativni zmagovalec.«

Zakaj ne absolutni, to je verjetno jasno le tem »strokovnjakom.«

Sami osrednji slovenski mediji pa si očitno povsem razvidnega dejstva in za njih očitno zelo grozljive novice o tem, da sta ZDA in Izrael v tej vojni (znova) potegnila krajšo - pač niso upali zapisati.

Res tragikomično.

Veliko bolj povedni so komentarji znanih analitikov na družbenih omrežjih. Poglejmo samo nekatere.

»Iran je pravkar objavil vseh 14 točk memoranduma o soglasju.

Pozorno jih preberite, saj to ni dogovor, ki ga je opisal Trump.

Naslovne številke: 300 milijard dolarjev zavez za obnovo s strani ZDA in zaveznikov. 24 milijard dolarjev sproščenih zamrznjenih sredstev, polovica še preden se pogajanja sploh začnejo. Popolna pomorska blokada odpravljena v 30 dneh. Ameriške sile umaknjene iz okolice Irana.«

»Tukaj je glavna stvar: Hormuz se ponovno odpre v skladu z iranskimi dogovori, kar pomeni, da Iran ohranja upravljanje ožine.

Iranci so lahko in bi morali biti izjemno ponosni nase; resnično so mogočni.

Jedrska klavzula je 9. klavzula: Iran ponovno potrjuje svojo zavezo, da ne bo proizvajal jedrskega orožja. To je to. Brez omejitve bogatenja. Brez razgradnje. Brez dostopa inšpektorjev zunaj obstoječih okvirov.

Dejanski jedrski pogoji se izpogajajo v ločenem 60-dnevnem oknu, 14. klavzula pa izrecno v celoti odstrani iranski raketni program in podporo odporniškim skupinam z dnevnega reda. Za vedno.

Iranski namestnik zunanjega ministra je to danes zjutraj označil za popolno zmago. Ni zavajal,« je ocenil Mario Nawfal.

Martin Dandach je zapisal: »Donald Trump je pravkar podpisal mirovni sporazum z Iranom, v katerem so izpolnjene vse iranske zahteve:

- Zamrznjena sredstva Irana so sproščena.

Združene države Amerike ekonomsko nadomestijo Teheranu škodo.

- Ameriška pomorska blokada je odpravljena.

- Izrael se umakne in popolnoma zapusti Libanon.

- Združene države Amerike ekonomsko nadomestijo Teheranu škodo.

- Združene države Amerike se priklonijo in sprejmejo, da ne bodo mogle odstraniti vlade ajatolahov.

»Vse to zato, da iranski režim ponovno odpre Hormuško ožino, ki je bila odprta že pred začetkom vojne.

Trump je izgubil na desetine mož, letal, vozil, radarjev, dronov in milijone dolarjev. To je ena najhujših vojaških katastrof za Združene države Amerike v zadnjih desetletjih.

Ne morem se spomniti nobene druge besede kot: PONIŽANJE.«

Alon Mizrahi je zapisal: »A) Iran se ni umaknil ali popustil ameriškim zahtevam. Z mojega vidika je to najpomembnejši del. Ta dogovor nikakor ne pomeni normalizacije ali ideološke/politične sprave med Iranom in Velikim Satanom.

Misel, da bi se to morda zgodilo, je bila, če sem iskren, neznosna, a se ni zgodilo.

Iranska integriteta in neomajnost nista bili kršeni ali ogroženi. Pravzaprav se zdi, da je iranskemu vodstvu uspelo doseči nemogoče.

»B) Iranu so zagotovljene takojšnje, velike in konkretne koristi, ki vključujejo dostop do več milijard dolarjev; umik ameriških sil; in največje zagotovilo o hitrosti za libanonsko ljudstvo do danes. To so veliki preboji in Iranu ni treba ogroziti nobenega od svojih temeljnih interesov ali načel. Še enkrat, zelo pomembna točka.

Izrael je pretiraval in propadel. ZDA je uspešno potegnil v vojno z Iranom, vendar ni dosegel nobenega strateškega cilja.

C) Ta dogovor, kar zadeva ZDA, v bistvu postavlja dostojanstven okvir za njihov umik z bojišča, gradi zagon za splošen umik iz Perzijskega zaliva na splošno in pušča celotno njihovo prisotnost v zahodni Aziji osredotočeno na sionistično jedro v okupirani Palestini. To je zelo pomemben, strateški napredek za odpor.

To je tisto, kar lahko zdaj zanesljivo povem, in mislim, da je pomembno, da se to sliši prav zdaj. Že sama ideja o stiku med Iranom in ZDA je za veliko ljudi destabilizirajoča, vendar moramo biti pošteni in iskreni, ko presojamo, kaj iranski voditelji in predstavniki počnejo in kaj so uspeli doseči.

Iran kot država in sistem ostaja mogočen in predan svoji dolgoletni revolucionarni viziji ter zmaguje, potem ko je večkrat na več načinov, tudi na bojišču, premagal ZDA in Izrael. Stoji pokonci in si zasluži podporo in ljubezen vseh, ki stojijo s svobodo in dostojanstvom.

To ni konec poti; pred nami so fascinantni in kritični dnevi. Iranci so lahko in bi morali biti izjemno ponosni nase; resnično so mogočni.«

Sali Hamdi pa je dodal: »Nekaj ​​točk o napovedi sporazuma med ZDA in Iranom:

- Podoba moči ZDA se je znatno zmanjšala. Washington ni mogel poraziti Irana, ni mogel odpreti Hormuške ožine, ni mogel prisiliti Savdske Arabije v vojno, ni mogel vsiliti normalizacije odnosov z Izraelom, ni mogel zaščititi svojih zaveznikov pred cenejšimi iranskimi raketami kljub dražji tehnologiji, ni mogel prepričati Nata, da se pridruži vojni, ni mogel prepričati Evrope, da se pridruži vojni, ni mogel prepričati Kitajske, da se umakne od Irana, in ni mogel preprečiti zalivskim državam, da se ne bi zasebno pogajale z Iranom, da bi se izključile s seznama iranskih tarč.

- Izrael je pretiraval in propadel. ZDA je uspešno potegnil v vojno z Iranom, vendar ni dosegel nobenega strateškega cilja. Brez spremembe režima, brez arabsko-izraelske koalicije, brez na novo priključenih ozemelj, Trump jih je javno omalovaževal po napadu na Bejrut, prisiljen je bil brcati in kričati zaradi sporazuma, ki mu je odločno nasprotoval, zdaj pa se sooča z ameriškim javnim mnenjem, ki odkrito krivi Tel Aviv, da je Ameriko potegnil v vojno, v kateri se jim ni bilo treba boriti, s potencialno generacijskimi političnimi posledicami za odnose med ZDA in Izraelom (Izrael se ne more bojevati v nobeni vojni brez ameriških sredstev, vojakov, orožja in diplomatske podpore).

- Savdska Arabija je bila okrepljena. Ni se hotela vpletati v konflikt, uprla se je kampanji ZAE, s katero so arabske države pritegnili k izraelskemu napadu, uprla se je Trumpovemu pritisku k normalizaciji v zameno za varnost, poglobila je sodelovanje s Pakistanom in Turčijo glede integracije dobavnih verig in poti ter uspešno izpogajala lastno deeskalacijo z Iranom.

Pritiski Zahoda na Iran se bodo nadaljevali. Izrael pa bo naredil vse, da sporazum minira, na primer z nadaljevanjem vojne v Libanonu. V Iranu že opozarjajo, da bodo v tem primeru smatrali, da so za to odgovorne ZDA.

- V Turčiji Erdogan preprečuje izraelske poskuse, da bi vojno z Iranom izkoristili za razdor med njim in Trumpom, saj slednji namesto tega trdi, da je njegov oseben prijatelj, se mu javno zahvaljuje za pomoč pri sklenitvi dogovora in potrjuje svoje prepričanje, da je Turčija stabilizacijska sila s promocijo Toma Barracka (ki ga Izraelci globoko sovražijo zaradi njegove domnevne pristranskosti in pozitivnega pogleda na Ankaro).«

Kakorkoli že, jasno je, da je rezultat vojne velika zmaga za vse, ki si prizadevajo za multipolarnost sveta in konec ameriške hegemonije.

Le Kaji Kallas (ki še pred dnevi ni vedela, kako bi se ta vojna lahko končala!) in drugim evrokratom ter njihovim medijskim podrepnikom, ki za detekcijo vsem očitne »relativne zmage« Irana potrebujejo »strokovno mnenje ekspertov« pa seveda še vedno absolutno ni jasno, kaj in zakaj se je sploh zgodilo.

Prav tako pa je jasno, da to še ni konec zgodbe.

Pritiski Zahoda na Iran se bodo nadaljevali.

Izrael pa bo naredil vse, da sporazum minira, na primer z nadaljevanjem vojne v Libanonu.

V Iranu že opozarjajo, da bodo v tem primeru smatrali, da so za to odgovorne ZDA.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke