Apokalipsa 2050: človeška civilizacija bi se »na najbolj grozljiv način« lahko »končala leta 2050«

Nova analiza avstralskih strokovnjakov opozarja, da bi se ob selitvi več milijard ljudi in ob zlomih nacionalnih držav lahko naša civilizacija nepovratno končala že v nekaj desetletjih.

Da klimatske spremembe že prinašajo dramatične posledice dokazujejo številne študije, vse bolj pa tudi izkušnje iz našega vsakodnevnega življenja.

Toda vse dosedanje analize in predvidevanja so bila po oceni avtorjev ene od zadnjih študij te vrste – očitno preveč optimistična.

Analizo scenarijev o tem, kako bo človeška civilizacija v naslednjih desetletjih dobesedno propadla in »sesula zaradi podnebnih sprememb«, sta potrdila tako nekdanji avstralski obrambni minister kot nekdanji visoki poveljnik britanske mornarice, poroča Vice.

Analizo je objavil »Prebojni nacionalni center za obnovo podnebja« iz avstralskega Melbourna, ki klimatske spremembe opisuje kot »kratkoročno ali srednjeročno eksistencialno grožnjo človeški civilizaciji.«

Pri tem podrobneje opisujejo tudi verjeten scenarij, ki bi se lahko odigral v naslednjih 30 letih in bi pomenil konec »poslovanja kot je v navadi« na tem svetu.

V dokumentu raziskovalci navajajo, da so potencialno »zelo resni« scenariji ogrožanja varnosti, povezani s  podnebjem in da so ti scenariji celo veliko bolj verjetni, kot se običajno domneva, vendar jih je skoraj nemogoče kvantitativno opredeliti, ker »ne sodijo v človeške izkušnje zadnjih tisoč let«.

Če bomo stopali še naprej po isti poti in segrevali ozračje, potem bodo »planetarni in človeški sistemi dosegli točko brez vrnitve že do sredine stoletja«, po kateri nas čaka velika možnost, da se bomo soočili z »v veliki meri za življenje neprimerno Zemljo, kar bo vodilo do razpada nacionalnih držav in mednarodnega reda.«

Edini način, da se izognemo tveganjem tega scenarija, je to, kar poročilo opisuje kot akcijo, po obsegu podobno »mobilizaciji iz druge svetovne vojne« - vendar takšno, ki bi se tokrat osredotočila na hitro izgradnjo industrijskega sistema brez emisij, da bi tako čim prej vzpostavili obnovitev varnega podnebja.

Analize namreč kažejo, da bo segrevanje ozračja za tri stopinje Celzija sprožilo dodatne procese novega segrevanja planeta. To pa bi spodbudilo pospešen propad ključnih ekosistemov, »vključno s sistemi koralnih grebenov, amazonskimi deževnimi gozdovi in ​​ledenikov na Arktiki«.

Rezultati bi bili uničujoči. Približno milijarda ljudi bi bila prisiljena, da se poskuša preseliti iz nevzdržnih pogojev, dve milijardi ljudi pa bi se soočili s pomanjkanjem oskrbe z vodo.

Kmetijstvo bi v subtropskih deželah propadlo, proizvodnja hrane pa bi bila dramatično prizadeta po vsem svetu. Celo notranja kohezija nacionalnih držav, kot so ZDA in Kitajska, bi bila postavljena pod vprašaj.

»Tudi pri segrevanju za 2 stopinji Celzija se bo morda morala preseliti več kot milijarda ljudi, ki bi se morali preseliti v najbolj nevarnih scenarijih, stopnja uničenja pa je takšna, da je izven možnosti predvidevanja s pomočjo naših modelov, z veliko verjetnostjo, da se bo naša civilizacija končala,« ocenjuje raziskava.

Omenjeno analizo sta napisala David Spratt, raziskovalni direktor inštituta, in Ian Dunlop, nekdanji visoki uslužbenec podjetja Royal Dutch Shell, ki je bil tedaj tudi predsednik avstralskega združenja premogovništva.

V uvodu analize se s temi sklepi strinjata tako admiral Chris Barrie, ki je bil načelnik generalštaba avstralske vojske med leti 1998 to 2002, kot nekdanji namestnik poveljnika avstralske mornarice, ki opozarjata, da dokument kaže mračno sliko in razkriva »resnično možnost, da je človeštvo na poti k izumrtju na najbolj grozen način.«

Barrie sedaj dela za Inštitut okoljskih sprememb na avstralski nacionalni univerzi v Canberri.

Po oceni Spratta pa je »bistven razlog, zaradi katerega nevarnosti ne razumemo, v tem, ker je preveč znanstvenih analiz, ki se pripravljajo za izvajalce politike, preveč konservativnih.«

In ker so grožnje sedaj eksistenčne, je potreben nov pristop pri ocenjevanju klimatskih in varnostnih tveganj, ob uporabi analiz in scenarijev.

Že lani so analitiki ocenjevali, da je zaključno poročilo OZN o klimatskih spremembah, ki je opozarjalo na »uničujoče« posledice klimatskih sprememb – preveč optimistično. Ker ni mogoče »kvantificirati« določene najslabše scenarije, se zato pogosto predstavljajo kot manj verjetni.

Toda scenarij Spratta in Dunlopa o propadu človeške civilizacije okoli leta 2050 kaže, kako lahko bi se človeštvo zelo hitro znašlo sredi scenarija nevarnih sprememb, ki bi privedle do v večjem delu za življenje neprimernega planeta v samo nekaj desetletjih.

Njun scenarij kaže svet leta 2050 »sredi socialnega zloma in kaosa«. Vendar pa še vedno obstaja »okno priložnosti« za nujno, globalno mobilizacijo virov, v katerem bi »logistično načrtovanje nacionalno-varnostnega sektorja lahko odigralo veliko vlogo.«