REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

IPCC svari pred posledicami segrevanja ozračja

IPCC svari pred posledicami segrevanja ozračja

Medvladni forum o podnebnih spremembah (IPCC) je v Južni Koreji potrdil in objavil posebno poročilo o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko raven. V njem opozarjajo pred drastičnimi posledicami, če ta cilj ne bo dosežen, v odzivih pa je slišati pozive k hitremu in učinkovitemu ukrepanju.

Poročilo, ki obsega 400 strani, sloni na 6000 znanstvenih študijah o podnebju in med drugim pravi, da so za dosego cilja potrebne drastične spremembe v odnosu politike do podnebnih sprememb, glede energije, ravnanja s prstjo, industrije, tehnologije zgradb, transporta in upravljanja mest.

Do leta 2030 bo treba tudi zmanjšati izpuste toplogrednih plinov zaradi človeških dejavnosti za 45 odstotkov od ravni leta 2010.

Do leta 2030 bo treba tudi zmanjšati izpuste toplogrednih plinov zaradi človeških dejavnosti za 45 odstotkov od ravni leta 2010. Do leta 2050 pa bo treba priti do neto ničelnih izpustov, kar pomeni, da se mora izpopolniti tehnologija za odstranjevanje viška ogljikovega dioksida iz ozračja.

Svet se je od predindustrijske ravni doslej že segrel za eno stopinjo Celzija in poročilo opozarja na vidne posledice, kot so ekstremni vremenski pojavi, višanje gladine morij in izginjanje ledu na Arktiki.

Pariški podnebni sporazum iz leta 2015 je svetu državam podpisnicam položil na dušo, naj poskrbijo, da se ozračje ne bo segrelo za več kot dve stopinji od predindustrijske ravni. Če bo dosežen ambicioznejši cilj 1,5 stopinje Celzija, pa se bo med drugim gladina morij dvignila za deset centimetrov manj, dramatično se bo zmanjšala nevarnost Arktike brez ledu čez poletja.

Za dosego cilja bo glede na poročilo potrebnih 2100 milijard evrov investicij v globalni energetski sistem vsako leto od leta 2016 do leta 2035, kar pomeni približno 2,5 odstotka svetovnega BDP. 

Za dosego cilja bo glede na poročilo potrebnih 2100 milijard evrov investicij v globalni energetski sistem vsako leto od leta 2016 do leta 2035, kar pomeni približno 2,5 odstotka svetovnega BDP. Poročilo zatrjuje, da je cilj 1,5 stopinje Celzija tehnološko in gospodarsko dosegljiv, vendar pa je problem politična volja.

Potrebne bodo velike spremembe na primer v prehranjevalnih navadah ljudi (manj mesa), zmanjšanje števila avtomobilov z motorji na notranje izgorevanje, zmanjšanje povpraševanja po energiji in tudi odvzemanje viška toplogrednih plinov iz ozračja, na primer s pogozdovanjem ali uporabo biogoriv.

V odzivih na poročilo prevladujejo pozivi k hitremu in učinkovitemu ukrepanju. Po besedah Greenpeacea potrebujemo konkretne in premišljene spremembe, v društvu Focus pa so vlado pozvali, naj že v torek na zasedanju okoljskih ministrov EU zagovarja in podpre dvig podnebnih ciljev EU.

Po besedah predstavnice Greenpeacea v Sloveniji Katje Huš poročilo prinaša resnične podatke, zato nas lahko skrbi. Vemo, kaj je treba narediti, prav tako imamo za to na voljo vso znanje in tehnologije, je ocenila. V Društvo za sonaraven razvoj Focus pa pravijo, da poročilo IPCC predstavlja najbolj celovito in verodostojno oceno posledic globalnega segrevanja.

Neumno bi bilo čakati z njihovo široko uporabo, saj bi s tem drveli v zanesljivo predvidljivo katastrofo. Za ohranitev varnega podnebja za ljudi, skupnosti in ekosisteme je odlašanje preveč tvegano.

Andrej Gnezda iz Umanotere je medtem poudaril, da so tehnologije za omejitev segrevanja ozračja že na voljo. "Neumno bi bilo čakati z njihovo široko uporabo, saj bi s tem drveli v zanesljivo predvidljivo katastrofo. Za ohranitev varnega podnebja za ljudi, skupnosti in ekosisteme je odlašanje preveč tvegano," je opozoril.

Zoran Kus iz sektorja za okolje in podnebne spremembe na ministrstvu za okolje in prostor je v izjavi za medije poudaril, da pri problematiki podnebnih sprememb ne gre le za omejevanje izpustov, temveč to zahteva celovit prehod na trajnostni razvoj.

Kot je ocenil, je danes objavljeni dokument zelo pomemben. Prišel je ob pravem trenutku, "da ponovno vzbudi večjo motivacijo za pripravo dokončnih dokumentov, odločitev in ciljev za izvajanje Pariškega podnebnega sporazuma", je poudaril.

Kus je še pojasnil, da poročila ni mogoče neposredno aplicirati na Slovenijo. Spomnil pa je, da je tudi Slovenija začela pripravljati svojo dolgoročno podnebno strategijo, in sicer na osnovi enakih scenarijev kot Evropska komisija za pripravo evropske.

Objava poročila bo gotovo zaznamovala tudi torkovo zasedanje okoljskih ministrov v Luksemburgu. Dan pred zasedanjem se vrstijo svarila, da so tudi evropski podnebni cilji premalo ambiciozni. Jasna sporočila o krepitvi ambicij so nujna za vlagatelje, nujen pa je tudi dialog s poraženci zelene tranzicije, saj sicer tvegamo dodatno krepitev populizma, opozarjajo nevladne organizacije.

Viri pri avstrijskem predsedstvu so v ponedeljek v Bruslju pojasnili, da je vprašanje stopnje ambicije pri opredeljevanju stališč za Katovice, kjer bo decembra mednarodni podnebni vrh, še odprto. Vsi bodo imeli v mislih poročilo IPCC, ki bo vplivalo na razpravo, izpostavljajo. Pričakujejo težavno razpravo in dolgo zasedanje.

Varovanje okolja bo po njegovih besedah morala postati osrednja skrb vsakega posameznika.

V Luksemburgu je tudi slovenski okoljski minister Jure Leben. Prek video posnetka, objavljenega na Twitterju, je sporočil, da prvi izsledki poročila kažejo, "da nam je planet že davno podelil rumeni karton". "Rumeni karton za velike besede, ki jih nismo znali prevesti v dejanja. Za vse izgovore, ki smo jih skupaj iskali za nezadostno ukrepanje na področju pomembnih sprememb," je dejal.

Varovanje okolja bo po njegovih besedah morala postati osrednja skrb vsakega posameznika. Napovedal je, da bo kot minister "vsak dan delal pogumne korake, da nam planet ne izreče zadnjega rdečega kartona". "S tem okoljskim vrhom napovedujem začetek bolj drzne okoljske politike v Sloveniji," je še dodal.