četrtek, 25. april 2024 leto 29 / št. 116
Prave migracije šele prihajajo: klimatskih beguncev je že več kakor vojnih
Ameriška vojska v svojih analizah, kot opozarja Axios, klimatske spremembe uvršča med faktorje, ki večkrat povečajo tveganja, povečajo stopnjo revščine in lahko oslabijo nekatere že danes ranljive vlade držav.
To je potrebno vedeti tudi zato, ker se v tem trenutku, ko govorimo o migracijah, že dogajajo »interne razselitve« in tudi mednarodne migracije. In to ne zgolj zaradi vojn, revščine in dejavnikov, na katere neposredno vplivamo ljudje, pač pa tudi zaradi klimatskih sprememb. In odvisno od tega, kako hitro bodo temperature v svetu še naraščale, bo to vplivalo tudi na obseg klimatskih migracij.
Samo v letu 2017 je bilo zaradi klimatskih sprememb razseljenih več kot 19 milijonov ljudi - torej več kot zaradi vojn.
Podatki pa so pravzaprav že danes presenetljivi. Samo v letu 2017 so bile po podatkih Centra za opazovanje razselitev zaradi klimatskih sprememb migracije zabeležene v 130 državah sveta, razseljenih pa je bilo več kot 19 milijonov ljudi. Glavni razlogi so bile poplave in orkani.
To je več ljudi, kot pa jih je bilo istega leta pregnanih zaradi vojn in oboroženih konfliktov. Temperature pa še naprej naraščajo in bodo te procese še poslabšale.
Prebivalci Maršalovih otokov, Vanuatua in Kiribatija že danes bežijo pred visokimi valovi in iščejo zatočišče v drugih državah, tudi v ZDA.
Zadnje poročilo OZN o klimatskih spremembah predvideva, da bodo takšni otoki zaradi naraščajoče gladine morja eksistencialno ogroženi do leta 2100 že v primeru, če se bo temperatura po svetu dvignila za preko 1,5 stopinje Celzija nad temperature, kot so bile običajne v predindustrijski dobi.
Okoljske študije tudi kažejo, da je tudi začetek državljanske vojne v Siriji pravzaprav povezan s klimatskimi spremembami
Danes pa se približujemo dvigu temperatur za več kot tri stopinje Celzija. Celo v obalnih predelih ZDA se zaradi tega ljudje že selijo, še večji problem pa je iz istega razloga v poplavljenih predelih Bangladeša.
Okoljske študije tudi kažejo, da je tudi začetek državljanske vojne v Siriji pravzaprav povezan s klimatskimi spremembami, saj je bila država močno prizadeta z več zaporednimi sušami med leti 2007 in 2010.
Posnetki satelitov NASE jasno kažejo tudi na pomanjkanje podzemeljskih virov čiste vode v številnih regijah sveta, predvsem v Indiji, Pakistanu, Bangladešu, Južni Ameriki in Afriki.
Čeprav večina beguncev, ki danes odhajajo na nevarno pot, odhaja predvsem zaradi vojn, lakote in drugih razlogov, spremembe v okolju počasi, a zagotovo dobivajo vse večjo težo. Dejstvo je, da bo »klimatskih beguncev« v prihodnje vse več in da so tudi tisti, ki bežijo danes, vsaj deloma že tudi begunci zaradi klimatskih razmer in globalnega segrevanja.
To pa je seveda seveda posledica delovanja ljudi – in to predvsem tistih v industrijsko razvitih državah, v katere okoljski begunci praviloma bežijo in ne tistih manj razvitih, iz katerih »klimatski begunci« večinoma bežijo.
