nedelja, 22. november 2026 leto 31 / št. 326
Recikliranje arzenala po ameriško: kako so ZDA na Iran streljale s pretečenimi raketami
Reciklaža arzenala po ameriško Vir: Insajder.com AI
Ameriški senatorji so v torek, 17. novembra, pričakovali zaslišanje o vojni, dobili pa so recept iz domače kuhinje.
Vršilec dolžnosti ministra za vojno mornarico Hung Cao je pred senatnim odborom za oborožene sile priznal, da je mornarica v operaciji »Epic Fury« – tako se v Washingtonu imenuje vojna proti Iranu, ki traja od 28. februarja 2026 – izstreljevala strelivo s pretečenim rokom uporabe.
Da bi bilo laže razumljivo, je primerjal rakete s postanim kruhom, ki ga je treba le malo navlažiti in za nekaj sekund vtakniti v mikrovalovko.
V slovenskih medijih o tem skoraj ni bilo besede.
Škoda, saj ta prizor pove več kot marsikatera analiza: najmočnejša vojska na svetu po devetih mesecih vojne proti državi, ki napada s cenenimi droni, odpira stara skladišča, predsednik Donald Trump pa medtem zatrjuje, da ima Amerika »skoraj neomejene« zaloge.
»Code Echo, Code Foxtrot«
Cao je odgovarjal republikanski senatorki Deb Fischer, ki ga je spraševala, kako uravnotežiti drago precizno orožje in cenejše, množično izdelano strelivo.
»Veliko streliva, ki smo ga uporabili v Epic Fury, smo lahko prekodirali. Imelo je oznako Code Echo, Code Foxtrot, kar pomeni, da mu je potekel rok,« je dejal po poročanju Business Insiderja in Military Timesa.
Po priročniku ameriške agencije za obrambno logistiko (DLA) obe oznaki pomenita, da material »ni uporaben«, a ga je mogoče usposobiti – pri oznaki E z omejenim posegom, pri oznaki F s popravilom in generalnim servisom.
Cao ni povedal, za katero strelivo je šlo, koliko so ga izstrelili in v kaj so ga prekodirali.
Mornarica se na vprašanje Military Timesa, ali pretečeno strelivo uporablja še vedno, ni odzvala.
Cao ni naključen govorec.
Je upokojeni kapitan bojne ladje in nekdanji častnik za odstranjevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev, ministrstvo pa vodi od aprila, ko je funkcijo brez pravega pojasnila zapustil John Phelan.
Pošteno je treba dodati, da podaljševanje roka uporabe orožja samo po sebi ni škandal.
Acting Navy Secretary Hung Cao told senators Tuesday that the Navy fired expired munitions in the war on Iran, likening them to stale bread.
— Drop Site (@DropSiteNews) 18. november 2026
Sen. Deb Fischer (R-Neb.) asked him about stockpiles. Cao said many munitions used in Operation Epic Fury, the US name for the war,… pic.twitter.com/U9VR34JgDe
Ameriška kopenska vojska se je že leta 2015 pohvalila, da je s svojim programom za preverjanje zanesljivosti zalog povprečno življenjsko dobo raketnih sistemov podaljšala s 7,9 na 22,6 leta.
A to je dosegla z vsakoletnim vzorčenjem, preizkusi vseh sestavnih delov in poskusnimi izstrelitvami – ne z malo vode in mikrovalovko.
U.S. Navy Secretary nominee Hung Cao revealed that the Navy used expired munitions during Operation Epic Fury against Iran after recoding them for use.
— Clash Report (@clashreport) 17. november 2026
“A lot of the munitions we used in Epic Fury were actually—we were able to recode those. They were Code Echo, Code Foxtrot,… pic.twitter.com/QSVxLbIrkW
»Skoraj neomejene« zaloge
Še bolj kot kruhova prispodoba bode v oči to, kar je o zalogah ves čas govoril predsednik.
Trump je že 2. marca na omrežju Truth Social zapisal, da imajo ZDA »skoraj neomejeno zalogo« orožja srednjega in višjega srednjega razreda in da se lahko vojne s temi zalogami bojujejo »večno«, ob tem pa je mimogrede priznal, da pri najzmogljivejšem orožju zaloge »niso tam, kjer bi jih želeli«.
3. septembra je bil manj zadržan.
»Za izdajalsko svinjad, ki noče točno poročati o naši vojaški operaciji v Iranu: imamo skoraj neomejene količine streliva srednjega in višjega razreda, veliko več, kot bi ga kdaj lahko porabili za to ali katero koli drugo vojno.«
– Donald Trump, Truth Social, 3. septembra 2026
For the treasonous SCUM that refuses to accurately report on our Military Operation in Iran, we have virtually unlimited amounts of Mid to High Grade Ammunition, far more than we could ever use for this, or for any other War (which is highly unlikely!), that could improbably take… pic.twitter.com/0qtRMM7njo
— Commentary Donald J. Trump Truth Social Posts On X (@TrumpTruthOnX) 03. september 2026
Pentagon je avgusta za AP trditve o pomanjkanju označil za »lažne«.
Trump je po poročanju Daily Beasta v intervjuju za revijo Time, objavljenem 1. oktobra, poročila o pomanjkanju sicer označil za »večinoma lažne novice«, a priznal, da so zaloge nekaterih vrst streliva »malo nižje«.
Uradni dokumenti so manj poetični.
Četrtletno poročilo generalnega inšpektorja Pentagona iz septembra navaja, da je poraba streliva povzročila »strateške primanjkljaje zalog« in razkrila ozka grla pri obnovi.
Do 29. junija je vojna stala 33,4 milijarde dolarjev, od tega 22,3 milijarde za porabljeno strelivo.
Računsko sodišče ameriškega kongresa (GAO) je 19. novembra dodalo, da Pentagon nima načrta, ki bi proizvodnjo povezal z dejanskimi potrebami, in zato »ne more biti prepričan, da bodo njegovi ukrepi odpravili primanjkljaje streliva«.
Demokratski senator Jack Reed je na Caovem zaslišanju ocenil, da bo samo okrevanje po porabljenem strelivu in škodi iz operacije Epic Fury »trajalo leta«.
Navy Secretary nominee Hung Cao on firing expired munitions: "I came from a poor family, right? ... Things like bread doesn't expire. You just rub some water on it, microwave for 15 seconds, and it's good to go." pic.twitter.com/Ic61bd7t34
— Furkan Gözükara (@FurkanGozukara) 18. november 2026
Zakaj raketa ni štruca starega kruha
Kruh je sestavljen iz moke, vode in soli.
Raketa ima trdo gorivo, eksploziv, elektroniko in baterije, ki se starajo vsaka po svoje.
Kitajski raziskovalci iz nacionalnega laboratorija za trdi raketni pogon v Xi'anu so po poročanju South China Morning Posta s pospešenim staranjem ugotovili, da je lahko trdo gorivo navidez stabilno tudi 160 let, a se lahko v 30 letih bistveno spremeni in pod visokim tlakom postane krhko.
Avtorji menijo, da bi bil to lahko »eden temeljnih razlogov« za pogoste neuspele vžige in poskusne izstrelitve v zadnjih letih, časnik pa je ob tem spomnil na neuspela preizkusa ameriških raket Minuteman III in Trident II.
Tudi ameriška mornarica ve, da staranje ni malenkost.
Za recertifikacijo in posodobitev 257 manevrirnih raket Tomahawk Block IV, ki naj bi jim podaljšala življenjsko dobo za 15 let, je pri Raytheonu naročila najprej le dele z dolgim rokom dobave, pogodbe za samo recertifikacijo pa naj bi sledile pozneje.
Gre torej za večletno tovarniško delo, ne za 15 sekund v mikrovalovki.
Generalni inšpektor Pentagona med najtrdovratnejšimi ozkimi grli navaja prav raketne motorje na trdo gorivo, visokokakovostne eksplozive, pogonska sredstva in usposobljeno delovno silo.
Mimogrede: kdor je kdaj pogrel postan kruh v mikrovalovki, ve, da je užiten le, dokler je topel.
Aritmetika, kise ne da pogreti
Po poročanju Washington Posta so ZDA samo v prvem mesecu vojne izstrelile najmanj 850 raket Tomahawk.
Raytheon jih je po podatkih Military Timesa in Stars and Stripes doslej izdelal približno 60 na leto, zato je Pentagon avgusta podpisal pogodbo za 22,9 milijarde dolarjev, ki naj bi v sedmih letih proizvodnjo dvignila na več kot 1000 raket letno.
Cao je senatorjem sicer govoril o več kot 60 raketah na mesec, kar se s temi podatki težko ujema.
Če drži poročanje medijev, je Amerika v enem mesecu izstrelila za približno štirinajst let dosedanje proizvodnje.
This is proof of the absurdity of choosing this war with Iran. Now reportedly 25% of our entire inventory of Tomahawk cruise missiles has been expended in one month!
— Daniel Davis Deep Dive (@DanielLDavis1) 27. marec 2026
If we get into a war that is *not* of our choice, that is imposed on us like a Pearl Harbor situation, we will… https://t.co/1tgA3geRrE
Pri prestreznikih je slika še slabša.
Po oceni washingtonskega CSIS so ZDA porabile okoli 65 odstotkov prestreznikov Patriot, približno 1500 od 2330, letos pa naj bi jih izdelali okoli 600.
»Kar dobivamo zdaj, so rakete, ki so bile financirane leta 2023,« je za Military Times dejal analitik Mark Cancian.
Pri obrambi Izraela so ZDA po navedbah Washington Posta izstrelile več kot 200 prestreznikov THAAD, kar je približno polovica Pentagonovih zalog, in več kot 100 raket SM-3 in SM-6 z ladij v vzhodnem Sredozemlju – Izrael sam pa manj kot 100 svojih prestreznikov Arrow.
Na drugi strani so iranski droni Šahed, ki po navedbah ameriškega centra CNAS stanejo od 20.000 do 50.000 dolarjev, medtem ko prestreznik patriot lahko stane več kot tri milijone.
»Razmerje stroškov na strel, na prestrezanje, je v najboljšem primeru deset proti ena,« je za New York Times povedal Arthur Erickson, direktor podjetja za drone Hylio.
CSIS: US air defense missile stocks depleted by war on Iran
— The Cradle (@TheCradleMedia) 30. julij 2026
——
▪ The Center for Strategic and International Studies (CSIS) says the war on Iran has reduced US air defense missile stockpiles to critical levels.
▪ According to CSIS estimates, the US possessed approximately 2,330… pic.twitter.com/q8gb8zoecD
Iste zaloge si delijo tudi drugi odjemalci.
Ameriški obrambni uradnik je avgusta za AP stanje zalog patriotov v Evropi označil za »več kot kritično«, saj so jih preselili na Bližnji vzhod.
Ukrajina, ki ji je Bidnova administracija dobavila okoli 600 patriotov, prosi za nove, Nemčija pa ima po navedbah AP kupljene sisteme, nima pa streliva zanje.
Vojna se medtem ni končala.
17. novembra so ZDA napadle izstrelišče raket na otoku Kešm v Hormuški ožini, Iran pa je odgovoril z napadi na Kuvajt in Bahrajn, kjer je sedež ameriškega 5. ladjevja.
Oddaja Daniel Davis Deep Dive je dva dni pozneje gostila analitičarko Jennifer Kavanagh pod naslovom »ZDA prestreznikov ne morejo nadomeščati dovolj hitro«.
Here’s what The Counteroffensive is reading today:
— Tim Mak (@timkmak) 28. avgust 2026
Patriot interceptor stockpiles in Europe have fallen "beyond critical" levels due to the Iran war, U.S. officials told AP.
This affects NATO's ability to defend Europe and Ukraine's ability to shoot down Russian missiles. pic.twitter.com/MWVzYxm8QK
Hung Cao prihaja iz revne družine in zna varčevati.
To je pohvalno.
A vojna ni kuhinja in Iran ni postana štruca.
Kdor se zaplete v vojno, ki je ni bilo treba začeti, bo prej ali slej v shrambi našel le še trdo skorjo in drobtinice.
Z malo vode in mikrovalovko se da pogreti kruh – ne pa arzenala velesile, ki je verjela lastni propagandi o neomejenih zalogah.
