REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Recikliranje arzenala po ameriško: kako so ZDA na Iran streljale s pretečenimi raketami

Recikliranje arzenala po ameriško: kako so ZDA na Iran streljale s pretečenimi raketamiReciklaža arzenala po ameriško Vir: Insajder.com AI

Ameriški senatorji so v torek, 17. novembra, pričakovali zaslišanje o vojni, dobili pa so recept iz domače kuhinje.

Vršilec dolžnosti ministra za vojno mornarico Hung Cao je pred senatnim odborom za oborožene sile priznal, da je mornarica v operaciji »Epic Fury« – tako se v Washingtonu imenuje vojna proti Iranu, ki traja od 28. februarja 2026 – izstreljevala strelivo s pretečenim rokom uporabe.

Da bi bilo laže razumljivo, je primerjal rakete s postanim kruhom, ki ga je treba le malo navlažiti in za nekaj sekund vtakniti v mikrovalovko.

V slovenskih medijih o tem skoraj ni bilo besede.

Škoda, saj ta prizor pove več kot marsikatera analiza: najmočnejša vojska na svetu po devetih mesecih vojne proti državi, ki napada s cenenimi droni, odpira stara skladišča, predsednik Donald Trump pa medtem zatrjuje, da ima Amerika »skoraj neomejene« zaloge.

»Code Echo, Code Foxtrot«

Cao je odgovarjal republikanski senatorki Deb Fischer, ki ga je spraševala, kako uravnotežiti drago precizno orožje in cenejše, množično izdelano strelivo.

»Veliko streliva, ki smo ga uporabili v Epic Fury, smo lahko prekodirali. Imelo je oznako Code Echo, Code Foxtrot, kar pomeni, da mu je potekel rok,« je dejal po poročanju Business Insiderja in Military Timesa.

»Veste, prihajam iz revne družine, kajne? Stvari, kot je kruh, nimajo roka uporabe. Samo malo ga podrgneš z vodo, ga za 15 sekund vtakneš v mikrovalovko in je kot nov.« – Hung Cao, vršilec dolžnosti ministra za vojno mornarico ZDA, 17. novembra 2026

Po priročniku ameriške agencije za obrambno logistiko (DLA) obe oznaki pomenita, da material »ni uporaben«, a ga je mogoče usposobiti – pri oznaki E z omejenim posegom, pri oznaki F s popravilom in generalnim servisom.

Cao ni povedal, za katero strelivo je šlo, koliko so ga izstrelili in v kaj so ga prekodirali.

Mornarica se na vprašanje Military Timesa, ali pretečeno strelivo uporablja še vedno, ni odzvala.

Cao ni naključen govorec.

Je upokojeni kapitan bojne ladje in nekdanji častnik za odstranjevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev, ministrstvo pa vodi od aprila, ko je funkcijo brez pravega pojasnila zapustil John Phelan.

Pošteno je treba dodati, da podaljševanje roka uporabe orožja samo po sebi ni škandal.

Ameriška kopenska vojska se je že leta 2015 pohvalila, da je s svojim programom za preverjanje zanesljivosti zalog povprečno življenjsko dobo raketnih sistemov podaljšala s 7,9 na 22,6 leta.

A to je dosegla z vsakoletnim vzorčenjem, preizkusi vseh sestavnih delov in poskusnimi izstrelitvami – ne z malo vode in mikrovalovko.

»Skoraj neomejene« zaloge

Še bolj kot kruhova prispodoba bode v oči to, kar je o zalogah ves čas govoril predsednik.

Trump je že 2. marca na omrežju Truth Social zapisal, da imajo ZDA »skoraj neomejeno zalogo« orožja srednjega in višjega srednjega razreda in da se lahko vojne s temi zalogami bojujejo »večno«, ob tem pa je mimogrede priznal, da pri najzmogljivejšem orožju zaloge »niso tam, kjer bi jih želeli«.

3. septembra je bil manj zadržan.

»Za izdajalsko svinjad, ki noče točno poročati o naši vojaški operaciji v Iranu: imamo skoraj neomejene količine streliva srednjega in višjega razreda, veliko več, kot bi ga kdaj lahko porabili za to ali katero koli drugo vojno.«

– Donald Trump, Truth Social, 3. septembra 2026

Pentagon je avgusta za AP trditve o pomanjkanju označil za »lažne«.

Trump je po poročanju Daily Beasta v intervjuju za revijo Time, objavljenem 1. oktobra, poročila o pomanjkanju sicer označil za »večinoma lažne novice«, a priznal, da so zaloge nekaterih vrst streliva »malo nižje«.

Uradni dokumenti so manj poetični.

Četrtletno poročilo generalnega inšpektorja Pentagona iz septembra navaja, da je poraba streliva povzročila »strateške primanjkljaje zalog« in razkrila ozka grla pri obnovi.

Do 29. junija je vojna stala 33,4 milijarde dolarjev, od tega 22,3 milijarde za porabljeno strelivo.

Računsko sodišče ameriškega kongresa (GAO) je 19. novembra dodalo, da Pentagon nima načrta, ki bi proizvodnjo povezal z dejanskimi potrebami, in zato »ne more biti prepričan, da bodo njegovi ukrepi odpravili primanjkljaje streliva«.

Demokratski senator Jack Reed je na Caovem zaslišanju ocenil, da bo samo okrevanje po porabljenem strelivu in škodi iz operacije Epic Fury »trajalo leta«.

Izstrelišče sistema Patriot (arhivska fotografija)
Izstrelišče sistema Patriot (arhivska fotografija). Po oceni CSIS so ZDA v vojni proti Iranu porabile okoli dve tretjini prestreznikov. Foto: Government Press Office (GPO), Izrael, Wikimedia Commons, CC BY-SA 3.0

Zakaj raketa ni štruca starega kruha

Kruh je sestavljen iz moke, vode in soli.

Raketa ima trdo gorivo, eksploziv, elektroniko in baterije, ki se starajo vsaka po svoje.

Kitajski raziskovalci iz nacionalnega laboratorija za trdi raketni pogon v Xi'anu so po poročanju South China Morning Posta s pospešenim staranjem ugotovili, da je lahko trdo gorivo navidez stabilno tudi 160 let, a se lahko v 30 letih bistveno spremeni in pod visokim tlakom postane krhko.

Avtorji menijo, da bi bil to lahko »eden temeljnih razlogov« za pogoste neuspele vžige in poskusne izstrelitve v zadnjih letih, časnik pa je ob tem spomnil na neuspela preizkusa ameriških raket Minuteman III in Trident II.

Tudi ameriška mornarica ve, da staranje ni malenkost.

Mimogrede: kdor je kdaj pogrel postan kruh v mikrovalovki, ve, da je užiten le, dokler je topel.

Za recertifikacijo in posodobitev 257 manevrirnih raket Tomahawk Block IV, ki naj bi jim podaljšala življenjsko dobo za 15 let, je pri Raytheonu naročila najprej le dele z dolgim rokom dobave, pogodbe za samo recertifikacijo pa naj bi sledile pozneje.

Gre torej za večletno tovarniško delo, ne za 15 sekund v mikrovalovki.

Generalni inšpektor Pentagona med najtrdovratnejšimi ozkimi grli navaja prav raketne motorje na trdo gorivo, visokokakovostne eksplozive, pogonska sredstva in usposobljeno delovno silo.

Mimogrede: kdor je kdaj pogrel postan kruh v mikrovalovki, ve, da je užiten le, dokler je topel.

Štruca kruha iz starega Egipta v Egipčanskem muzeju v Torinu
Štruca kruha iz starega Egipta v Egipčanskem muzeju v Torinu. Postan kruh se da pogreti, raketnega goriva pa ne. Foto: Museo Egizio, Torino, Wikimedia Commons, CC0

Aritmetika, kise ne da pogreti

Po poročanju Washington Posta so ZDA samo v prvem mesecu vojne izstrelile najmanj 850 raket Tomahawk.

Z malo vode in mikrovalovko se da pogreti kruh – ne pa arzenala velesile, ki je verjela lastni propagandi o neomejenih zalogah.

Raytheon jih je po podatkih Military Timesa in Stars and Stripes doslej izdelal približno 60 na leto, zato je Pentagon avgusta podpisal pogodbo za 22,9 milijarde dolarjev, ki naj bi v sedmih letih proizvodnjo dvignila na več kot 1000 raket letno.

Cao je senatorjem sicer govoril o več kot 60 raketah na mesec, kar se s temi podatki težko ujema.

Če drži poročanje medijev, je Amerika v enem mesecu izstrelila za približno štirinajst let dosedanje proizvodnje.

Pri prestreznikih je slika še slabša.

Po oceni washingtonskega CSIS so ZDA porabile okoli 65 odstotkov prestreznikov Patriot, približno 1500 od 2330, letos pa naj bi jih izdelali okoli 600.

»Kar dobivamo zdaj, so rakete, ki so bile financirane leta 2023,« je za Military Times dejal analitik Mark Cancian.

Pri obrambi Izraela so ZDA po navedbah Washington Posta izstrelile več kot 200 prestreznikov THAAD, kar je približno polovica Pentagonovih zalog, in več kot 100 raket SM-3 in SM-6 z ladij v vzhodnem Sredozemlju – Izrael sam pa manj kot 100 svojih prestreznikov Arrow.

Na drugi strani so iranski droni Šahed, ki po navedbah ameriškega centra CNAS stanejo od 20.000 do 50.000 dolarjev, medtem ko prestreznik patriot lahko stane več kot tri milijone.

»Razmerje stroškov na strel, na prestrezanje, je v najboljšem primeru deset proti ena,« je za New York Times povedal Arthur Erickson, direktor podjetja za drone Hylio.

Iste zaloge si delijo tudi drugi odjemalci.

Ameriški obrambni uradnik je avgusta za AP stanje zalog patriotov v Evropi označil za »več kot kritično«, saj so jih preselili na Bližnji vzhod.

Ukrajina, ki ji je Bidnova administracija dobavila okoli 600 patriotov, prosi za nove, Nemčija pa ima po navedbah AP kupljene sisteme, nima pa streliva zanje.

Vojna se medtem ni končala.

17. novembra so ZDA napadle izstrelišče raket na otoku Kešm v Hormuški ožini, Iran pa je odgovoril z napadi na Kuvajt in Bahrajn, kjer je sedež ameriškega 5. ladjevja.

Oddaja Daniel Davis Deep Dive je dva dni pozneje gostila analitičarko Jennifer Kavanagh pod naslovom »ZDA prestreznikov ne morejo nadomeščati dovolj hitro«.

Otok Kešm v Hormuški ožini na satelitskem posnetku Nase
Otok Kešm v Hormuški ožini na satelitskem posnetku Nase. Tu so ZDA 17. novembra napadle iransko izstrelišče raket. Foto: NASA, Wikimedia Commons, Public domain

Hung Cao prihaja iz revne družine in zna varčevati.

To je pohvalno.

A vojna ni kuhinja in Iran ni postana štruca.

Kdor se zaplete v vojno, ki je ni bilo treba začeti, bo prej ali slej v shrambi našel le še trdo skorjo in drobtinice.

Z malo vode in mikrovalovko se da pogreti kruh – ne pa arzenala velesile, ki je verjela lastni propagandi o neomejenih zalogah.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek