REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Opozorilno sporočilo

The subscription service is currently unavailable. Please try again later.

Prihajajo iranski konvolji, Hormuška ožina pred zaostritvijo: 48 milijard za vojno, 64 milijonov za eno vožnjo tankerja!

Prihajajo iranski konvolji, Hormuška ožina pred zaostritvijo: 48 milijard za vojno, 64 milijonov za eno vožnjo tankerja!Vir: X, posnetek zaslona

Vojna proti Iranu naj bi bila hitra, poceni in zmagovita.

Devet mesecev pozneje je predvsem draga.

Pentagon je ta teden priznal, da je stala že 48,3 milijarde dolarjev, zavarovanje enega samega tankerja skozi Hormuško ožino pa naj bi po besedah ameriškega mornariškega ministra stalo 64 milijonov dolarjev.

Iran medtem napoveduje, da bo ameriško blokado prebil z oboroženim konvojem tankerjev.

Zgodba, ki je v slovenskih medijih skoraj ni, je preprosta: ožine ne nadzoruje tisti, ki ima več letalonosilk, ampak tisti, ki lahko zavarovalnicam vzame pogum.

Račun, ki raste za dve do tri milijarde na mesec

Predstavnik Pentagona Arthur Miller je v četrtek senatorju Richardu Blumenthalu na zaslišanju v senatnem odboru za oborožene sile povedal, da so stroški vojne do 13. novembra narasli na 48,3 milijarde dolarjev.

Oktobra so znašali nekaj več kot 47 milijard, v ta znesek pa niso vključene škode na ameriških vojaških objektih na Bližnjem vzhodu.

Zgodba, ki je v slovenskih medijih skoraj ni, je preprosta: ožine ne nadzoruje tisti, ki ima več letalonosilk, ampak tisti, ki lahko zavarovalnicam vzame pogum.

Blumenthal je zahteval, naj Pentagon objavi oceno škode na oporiščih – kar pove, da je ta številka očitno neprijetna.

Po oktobrskih podatkih, ki jih je povzela agencija Reuters, gre več kot 29 milijard le za nadomestitev izstreljenega orožja, več kot 6 milijard pa za izgubljeno opremo.

Centralno poveljstvo ocenjuje, da vojna stane dve do tri milijarde dolarjev na mesec, stroški pa bi se ob ponovnih spopadih še povečali.

Ameriški kongresni uradniki opozarjajo, da je dejanski strošek skoraj zagotovo višji od uradne ocene.

Harvardska ekonomistka Linda Bilmes je že maja napovedala, da bi lahko celoten strošek vojne dosegel bilijon dolarjev.

V kongresu so ob tem opozorili, da je vojna doslej zahtevala življenja 21 ameriških vojakov, ranjenih je bilo več kot 850.

Kam je šlo 850 tomahawkov

Ameriško računsko sodišče (GAO) je v četrtek objavilo poročilo, da Pentagon nima celovitega načrta za odpravo pomanjkanja streliva.

Vojna z Iranom je težavo po ugotovitvah GAO le še poslabšala: ameriške sile so samo v prvem mesecu porabile vsaj 850 izstrelkov tomahawk, kopenska vojska pa je izpraznila tako rekoč vse zaloge raket dolgega dosega.

Vojna, ki naj bi trajala nekaj dni, je postala mesečni obrok, ki ga ameriški davkoplačevalci plačujejo iz meseca v mesec - brez konca.

Senat je medtem z 48 proti 51 glasovom znova zavrnil resolucijo, ki bi predsedniku Donaldu Trumpu naložila, naj konča sovražnosti z Iranom.

Predsednik je portalu Axios povedal, da o novih napadih ne bo odločal pred novim letom, čeprav ga izraelski premier Benjamin Netanjahu priganja k novi bombni kampanji.

Vojna, ki naj bi trajala nekaj dni, je postala mesečni obrok, ki ga ameriški davkoplačevalci plačujejo iz meseca v mesec - brez konca.

64 milijonov za eno vožnjo

Najbolj osupljiva številka tedna pa ni prišla iz Pentagona, temveč s senatnega zaslišanja vršilca dolžnosti mornariškega ministra Hunga Caa.

Senatorki Elissi Slotkin je povedal, da zavarovanje ene same trgovske ladje za prehod Hormuške ožine zdaj stane 64 milijonov dolarjev, pred vojno pa okoli 54.000 dolarjev.

Gre za več kot tisočkratno podražitev.

Številke ni bilo mogoče neodvisno preveriti in je precej višja od drugih ocen.

Po podatkih S&P Global so premije za vojno tveganje julija dosegle 7,5 do 10 odstotkov vrednosti ladje, kar pri velikem tankerju znese okoli 21 milijonov dolarjev.

Direktor emiratske državne naftne družbe ENOC je septembra ocenil, da prevoz enega tovora nafte skozi ožino stane 10 do 20 milijonov dolarjev.

Senatorki Elissi Slotkin je povedal, da zavarovanje ene same trgovske ladje za prehod Hormuške ožine zdaj stane 64 milijonov dolarjev, pred vojno pa okoli 54.000 dolarjev. Gre za več kot tisočkratno podražitev.

Analitičarka podjetja Windward Michelle Bockmann je opozorila, da Cao številke ni pojasnil in da so premije odvisne od vrste ladje.

A tudi če je ministrova številka pretirana, je sporočilo jasno: Slotkinova je ugotovila, da trgovske ladje nimajo več svobode plovbe, ki so jo imele pred vojno.

Promet skozi ožino je po podatkih britanske pomorske agencije UKMTO še vedno okoli 65 odstotkov pod predvojno ravnjo.

V tednu do 11. novembra so našteli 308 prehodov, pred vojno pa je skozi ožino dnevno plulo 120 do 140 ladij.

Tankerji gorijo vsak dan

Razlog za zavarovalniško paniko so napadi na ladje, ki se v zadnjih dveh mesecih vrstijo skoraj vsak dan.

Novo ofenzivo je 23. septembra začel napad na ladjo Cape Dao, ki se je pozneje potopila.

V samo prvem tednu je bilo zadetih vsaj šest tankerjev, med 28. septembrom in 5. oktobrom pa po podatkih treh pomorskovarnostnih virov vsaj 12 – največ v enem tednu od začetka vojne.

Oktober je bil najhujši mesec doslej: po podatkih washingtonskega inštituta Washington Institute for Near East Policy je bilo napadenih 37 ladij.

Mednarodna pomorska organizacija (IMO) je med 28. septembrom in 27. oktobrom potrdila 34 napadov, večinoma v Hormuški ožini.

November ni bil nič mirnejši.

V prvih desetih dneh je bilo napadenih vsaj deset ladij, UKMTO pa je samo v tednu do 18. novembra zabeležil šest napadov na tankerje, štiri v ožini in dva v Perzijskem zalivu.

Seštevek teh podatkov pomeni vsaj 60 napadov od konca septembra – in to so le prijavljeni.

UKMTO je oktobra priznal, da ne zmore natančno spremljati napadov, ker večina napadenih ladij incidentov sploh ne prijavi.

Od začetka vojne je agencija zabeležila 145 incidentov.

Koliko jih je potonilo?

Pri potopljenih ladjah se številke razhajajo – odvisno od tega, kdo jih šteje.

Potrjeno sta se 14. oktobra potopili razsuti tovornjak Cape Dao, pri čemer je umrl en mornar, in kontejnerska ladja GFS Pride, za katero je Iran trdil, da je zadela mino.

29. oktobra so mornarji poročali o tankerju, ki je gorel in bil že večinoma pod vodo, 1. novembra pa o delno potopljenem vlačilcu Selat Storm.

Iranska revolucionarna garda trdi veliko več.

Večina napadenih ladij napadov sploh ne prijavi. Uradne številke so zato le spodnja meja.

Po njenih navedbah je 15. novembra v južnem delu Zaliva potonil supertanker z več kot dvema milijonoma sodčkov nafte, dan pozneje pa je sporočila, da je od nedelje zagorelo in potonilo kar šest tankerjev.

Teh trditev neodvisni viri niso potrdili.

Potrjeni pa so mrtvi in ranjeni.

Ob napadu na tanker Navig8 Messi emiratske družbe ADNOC 17. novembra je en mornar izginil, enajst jih je bilo ranjenih.

Ladja je bila od avgusta na iranskem črnem seznamu »neposlušnih« plovil.

Napadajo pa tudi Američani: ameriške sile so po lastnih navedbah »uničile« deset tankerjev iranske »flote v senci«.

Ameriški rušilec USS Porter po trčenju z japonskim tankerjem v Hormuški ožini leta 2012

Ameriški rušilec USS Porter po trčenju z japonskim tankerjem v Hormuški ožini leta 2012. Ožina je bila nevarna že v miru, danes je postala minsko polje svetovne trgovine. Foto: U.S. Navy, Wikimedia Commons, javna domena

Konvoj za Kitajsko

Ameriška blokada iranskih pristanišč, ki jo je centralno poveljstvo ponovno uvedlo julija, je po podatkih skupine UANI učinkovita: od 12. julija niso zaznali niti enega tankerja z iransko surovo nafto, ki bi se izognil ameriškemu nadzoru.

Prav zato Teheran zdaj stopnjuje.

Agencija Fars, ki je tesno povezana z revolucionarno gardo, je objavila načrt, kako bi blokado prebili z oboroženim konvojem tankerjev proti Kitajski, ki bi ga javno napovedali.

Profesor Robert Pape z univerze v Chicagu, ki trdi, da se je vseh osem njegovih datiranih napovedi o tej vojni uresničilo, je načrt povzel takole: če ZDA streljajo na en sam tanker, Iran grozi z napadi na savdsko, emiratsko in katarsko nafto ter na komunikacije v Dubaju.

Po podatkih o sledenju ladij se iranski tankerji na otoku Harg že polnijo.

Ameriški analitik in bloger William Schryver je sporočilo Teherana strnil v en stavek: če Iran ne more izvažati nafte, je ne bo izvažal nihče.

Ameriški analitik in bloger William Schryver je sporočilo Teherana strnil v en stavek: če Iran ne more izvažati nafte, je ne bo izvažal nihče.

Po njegovi oceni bi to cene nafte znova poslalo v nebo in hudo zamajalo ameriško gospodarsko stabilnost.

Schryver je prepričan, da Iran namerno izziva ZDA k potezi, ki bi v očeh sveta upravičila močan iranski odgovor.

Tudi ugledni britanski inštitut Chatham House je že 9. novembra opozoril, da novega kroga vojne ne bo nujno znova sprožil Trump – lahko jo sproži Iran, da bi prebil blokado.

Kdo plača račun

Tisti, ki so februarja napovedovali hitro zmago, danes ne govorijo več o zmagi, ampak o stroških.

Ameriški davkoplačevalci plačujejo dve do tri milijarde na mesec.

Ladjarji plačujejo premije, kjermje ena sama vožnja vredna kot manjša ladja.

Mornarji plačujejo z življenji.

Evropa pa plačuje z gorivom, ki ga uvaža po cenah, za katere se v Bruslju nihče ne vpraša, kdo jih je povzročil.

Hormuška ožina je široka le 39 kilometrov.

To je dovolj, da se v njej zatakne celotno svetovno gospodarstvo.

Naslovna fotografija: Hormuška ožina s polotokom Musandam, posneta z ameriškega raketoplana (NASA, javna domena).

Viri: Drop Site Daily, »Pentagon's Iran war costs top $48 billion«, 20. november 2026; Reuters/Al-Monitor in Stars and Stripes o Pentagonovi oceni 47,1 milijarde, oktober 2026; Al Jazeera, »Pentagon gives new $29bn Iran war price tag«, maj 2026; La Voce di New York in Al Jazeera, »US official says Hormuz insurance hits $64m«, 18. november 2026; Seatrade Maritime, Maritime Executive, gCaptain, The National, Iran International, Lloyd's List/USNI News in Washington Institute o napadih na ladje, september–november 2026; Wikipedia, »2026 Strait of Hormuz crisis«; Oilprice.com/UANI o blokadi, oktober 2026; Robert Pape, Escalation Trap, »Iran Is Preparing to Break the US Blockade«, 19. november 2026; William Schryver, »Escalation Gambit«, 19. november 2026; Chatham House, »Will the US and Iran return to war?«, 9. november 2026.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek