REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Añezova Moralesu grozi z obtožnicami, spopadi se nadaljujejo, puč v Boliviji pa državo potiska v državljansko vojno

Añezova Moralesu grozi z obtožnicami, spopadi se nadaljujejo, puč v Boliviji pa državo potiska v državljansko vojnoJeanine Añez, začasna predsednica Bolivije, ki je kongres, brez kvoruma, ni potrdil

Na prvi pogled hitra zamenjava oblasti in sestop z oblasti s strani predsednika države, ki se je zapletel že s tem, ko si je prizadeval še za četrti predsedniški mandat in na sumljiv način zmagal že v prvem krogu volitev, se je sprevrgla v nadaljevanje sumljivih in nič kaj jasnih potez.

Najprej se je namestnica predsednika bolivijskega senata Jeanine Añez razglasila za začasno predsednico Bolivije, potem ko je dosedanji predsednik Evo Morales odstopil s predsedniškega položaja in pobegnil v Mehiko.

Añezova se je za predsednico razglasila, potem ko predsedniškega položaja niso hoteli prevzeti ne Moralesov podpredsednik ne predsednika senata in predstavniškega doma bolivijskega kongresa.

Med pristaši Moralesa in policijo so že izbruhnili spopadi, le da svetovni mediji sedaj o tem precej manj poročajo.

Toda ob tem Kongres Añezove na položaju ni potrdil, saj so bili v dvorani le opozicijski senatorji in poslanci in jim zato ni uspelo doseči zadostne prisotnosti za veljavno odločanje.

Vseeno pa je bolivijsko ustavno sodišče že sporočilo, da podpira Añezovo na položaju začasne predsednice države.

Ne samo to – oglasila se je tudi vojska in sporočila, da bo Añezovo ubogala.

Obenem pa je isti vrh vojske Moralesa pred tem pozval, da naj se umakne s položaja, zaradi miru v državi.

Morales prihaja v Mehiko
Moralesov prihod v Mehiko, kjer je dobil azil.

Na stran protestnikov so se nato postavili še policija in Cerkev. Morales je prav zato odstopil s položaja in pobegnil v Mehiko. 

Skratka, namesto spornega imenovanje Moralesa se je zgodilo sporno imenovanje samooklicane Añezove. 

Kritiki so tudi opazili, da v njenem predlogu kabineta ni niti enega predstavnika staroselcev, pač pa gre za večinoma desne politike z evropskimi koreninami.

Tudi protestov še ni konec, le da tokrat protestirajo privrženci Moralesa.

Samooklicana Jeanine Añez je ob tem zatrdila, da bo Evo Morales moral »odgovarjati pred sodišči«, če se bo vrnil. In to zaradi obtožb o volilnih nepravilnosti in korupciji v vladi.

Pri tem je po odhodu Moralesa v Mehiko umrlo še trinajst demonstrantov, skupaj naj bi bilo že 23 mrtvih in 400 ranjenih.

Mnogi namreč že govorijo o začetku državljanske vojne v Boliviji.

Desničarska senatorka Añezova je istočasno prekinila vse diplomatske odnose z Venezuelo in Kubo ter izgnala njune diplomate zaradi vmešavanja v notranje zadeve.

Nato je priznala vlado samooklicanega Juana Guaidója, ki se je tako kot ona - sam razglasil za predsednika Venezuele.

Guaidója podpirajo ZDA, v Venezueli pa je njegov vpliv vse manjši, še posebej od tedaj, ko je objavil slike, kako se ob ilegalnem prehodu meje objema s pripadniki mafije.

Guaido z pripadnikoma kolumbijske mafije
Guaidó s pripadnikoma kolumbijske mafije. Vir: Twitter

Istočasno je nova bolivijska samooklicana začasna predsednica odpoklicala vse diplomate Bolivije v tujini, razen tiste v Vatikanu in Peruju.

Izstopila je tudi iz regionalnih organizacij ALBA in UNASUR, v katerih so večinoma države z levimi vladami.

Morales: Razglasila se je za začasno predsednico brez sklepčnosti kongresa, obkrožena s skupino sozarotnikov in ob podpori oboroženih sil in policije, ki zatira ljudi.

Christopher Sabatini, strokovnjak za Latinsko Ameriko v britanskem inštitutu Chatham House je ocenil, da so prioritete Añezove »napačne«, ker sedaj ni čas za »bojevanje ideoloških bitk«, pač pa za umirjanje strasti v državi razklani med protestniki in privrženci Moralesa.

Poteze nove začasne predsednice bodo zato le še »podžgale delitve.«

Mnogi namreč že govorijo o začetku državljanske vojne v Boliviji.

Med privrženci Moralesa in policijo so že izbruhnili spopadi, le da svetovni mediji sedaj o tem precej manj poročajo.

Vendar so ZDA medtem že priznale Jeanine Añez za začasno bolivijsko predsednico.

Morales je na drugi strani prek Twitterja obsodil »najbolj zahrbten, najbolj podel državni udar v zgodovini«, ki da ga je izvedla Añezova.

Označil jo je za »desničarsko senatorko, ki je spodbujala k državnemu udaru«.

»Razglasila se je za začasno predsednico brez sklepčnosti kongresa, obkrožena s skupino sozarotnikov in ob podpori oboroženih sil in policije, ki zatira ljudi,« je še zapisal Morales, ki je s položaja odstopil v nedeljo.

Vendar pa ima Añezova očitno najpomembnejšo podporo - vojske.

Moralesovi protestniki blokirajo mostove

»Glede na okoliščine bi vam želeli sporočiti, da smo vam ob spoštovanju vojaških zakonov, pravil in običajev na voljo,« so v posebnem pismu, ki ga je objavil časnik Pagina Siete, zapisali najvišji častniki bolivijske vojske.

Vsi se sicer strinjajo, da je podpora vojske ključnega pomena pri zagotavljanju miru v državi.

Toda mnogi opozarjajo, da kljub kritikom ravnanja Moralesa situacija po njegovem odstopu ni nič boljša.

Glede na okoliščine bi vam želeli sporočiti, da smo vam ob spoštovanju vojaških zakonov, pravil in običajev na voljo, so v posebnem pismu Añezovi zapisali najvišji častniki bolivijske vojske.

Nekateri odkrito trdijo, da gre v bistvu za državni udar.

Eno od najbolj ostrih kritik je izrekel prav voditelj britanskih laburistov, ki bi v primeru, če konservativci ne bi uspeli oblikovati vlade po skorajšnjih volitvah lahko postal celo britanski predsednik vlade.

»Videti Eva Moralesa kako je bil skupaj z močnim gibanjem, ki je privedlo do tako velikega socialnega napredka, pod pritiskom vojske prisiljen zapustiti položaj, je porazno. Obsojam ta državni udar proti bolivijskemu ljudstvu in jih podpiram pri njihovih zahtevah po demokraciji, socialni pravičnosti in neodvisnosti,« je zapisal Jeremy Corbyn.

Kmalu zatem ga je kritiziral britanski zunanji minister Dominic Raab, ki je zapisal, da so te besede 'neverjetne.'

»Organizacija ameriških držav ni želela potrditi bolivijskih volitev zaradi sistemskih napak. Ljudje protestirajo in stavkajo v doslej še neznanem obsegu. Toda Jeremy Corbyn postavlja marksistično solidarnost pred demokracijo,« je zapisal britanski zunanji minister.

Anez, Morales in njuni podporniki

Različna mnenja o tem, ali je šlo za državni udar ali ne navaja tudi New York Times.

Vendar pa je očitno, da je vojska imela veliko vlogo pri spremembi oblasti v Boliviji, pa čeprav samo posredno.

Tudi na spletni strani Intercepta kritično ocenjujejo zadnje dogodke kot »državni udar.«

Glenn Greenwald: Mislim da je neverjetno, kako ameriški mediji preprosto eksplicitno zavračajo imenovanje te spremembe 'državni udar' in namesto tega pišejo o vsem drugem.

In to kljub temu, da tudi Morales ni brez krivde za stanje v Boliviji.

Kot piše Intercept, je bilo potegovanje Moralesa za četrti mandat dejansko neustavno in v nasprotju z ustavo, sprejeto leta 2009.

Toda potem ko je leta 2019 izgubil referendum, ki bi mu dovolil potegovanje za še en mandat leta 2019, je Morales s pritožbo na ustavnem sodišču uspel pridobiti novo sodno odločbo, češ da so mu bile kršene »človekove pravice.«

Zato je lahko še enkrat kandidiral na predsedniških volitvah.

Na volitvah bi Morales sicer le stežka zmagal v drugem krogu, to pa so kazali tudi prvi rezultati, toda nato je volilna komisija po dolgi zamudi podala nove podatke, ki so kazali na Moralesovo 10-odstotno vodstvo.

To pa je sprožilo srdite proteste.

Podpornica Moralesa
Moralesovo staroselsko skupnost je namreč Añezova razglasila za »sataniste« in to v tvitu, ki je bil po preverjanju francoske tiskovne agencije AFP res njen.

Toda ne glede na to imamo sedaj znova položaj, ko je predsedniško mesto zavzela Jeanine Añez, v nasprotju z zakoni in ponovno spornim »blagoslovom« ustavnega sodišča.

Ob tem je konservativna kristjanka Añezova znana po rasističnih izjavah zoper staroselce.

Moralesovo staroselsko skupnost je namreč Añezova razglasila za »sataniste« in to v tvitu, ki je bil po preverjanju francoske tiskovne agencije AFP res njen.

Djestvo, da je tako sporno osebo podprla vojska, ki je v primeru Moralesa podporo odrekla, pa znova pomeni le eno – da je za spremembo v državi zaslužna zgolj vojska.

Zamenjave na oblasti s pomočjo vojske pa se imenuje z določenimi besedami, ki jih zahodni mediji ne uporabljajo.

Zato zdaj niti ne poročajo o »državnem udaru.«

»Mislim da je neverjetno, kako ameriški mediji preprosto eksplicitno zavračajo imenovanje te spremembe 'državni udar' in namesto tega pišejo o vsem drugem. To samo kaže, kako v ameriškem diskurzu 'demokracija' pomeni postavitev voditelja, ki služi ameriškim interesom, tiranija in 'diktatorstvo' pa pomenita voditelja – celo kadar je demokratično izbran – ki služenje ameriškim interesom zavrača,« ocenjuje znani novinar Glenn Greenwald.