Venezuelska vojska sporoča ZDA: »Mi bomo vaš latinskoameriški Vietnam!«

Takoj zatem, ko so ZDA priznale opozicijskega voditelja Juana Guaida kot presednika države, se v sami Venezueli ni spremenilo prav veliko.

Vojska in policija sta ostali zvesti predsedniku Nicolasu Maduru, zunanji pritisk ZDA in njenih zaveznic pa je položaj Madura, kot vse kaže, vsaj v tem trenutku le še utrdil.

ZDA pa medtem v prve bojne vrste intervencije proti Venezueli potiskajo Kolumbijo in Brazilijo, z »inventivnimi sankcijami« pa si želijo, »da se režim razdeli, vključno z vojsko in da to pripelje do njegovega propada.«

Vendar pa to v vrstah podpornikov sedanjega in na volitvah s prepričljivo večino izbranega predsednika države ni povzročilo vznemirjenja.

»Guaido ni nič drugega kot marioneta gringov. Prišel je čas za boj za osvoboditev naše države, za izgon imperializma iz Venezuele,« ocenjuje Saul Ortega, poslanec Združene socialistične stranke Venezuele (PSUV).

ZDA sicer po poročanju medijev že pripravljajo načrte, kako bi zaslužke Venezuele z nafto iz tujine preusmerile v roke novega sicer samooklicanega »predsednika«.

 Kot poroča Los Angeles Times »sedaj ameriško ministrstvo za finance pripravlja inovativne, nove sankcije: da denar, ki ga Venezuela zasluži iz prodaje nafte, pošlje vstran od rok Madura proti Guaidovi alternativni vladi.«

Cilj je, »da se režim razdeli, vključno z vojsko in da to pripelje do njegovega propada,« piše ameriški Los Angeles Times.

Tudi o vojaškem udaru in odstranitvi Madura se v ameriških medijih razpravlja povsem odkrito. Že na prvem pogovoru s svetovalci o Venezueli je Donald Trump vprašal, »ali bi ameriška vojaška intervencija rešila problem.«

Vendar naj bi mu »zaskrbljeni svetovalci dejali, da bi bila invazija katastrofa.«

»Ministrstvo za obrambo je sporočilo, da v tem trenutku vodimo že dovolj vojn,« je za LA Times dejal eden od prisotnih na tem posvetu.

Nato so predstavniki ZDA opravili več tajnih srečanj z »venezuelskimi častniki – disidenti.«

Vendar ni bilo jasno, »ali so sposobni izpeljati državni udar«, nato pa so jih celo »kmalu aretirali«.

Menda so izdajalski venezuelski častniki še prej svoje ameriške sogovornike prosili za komunikacijsko opremo in za »ideje.«

ZDA so sicer v Venezueli doslej – neuspešno - poskušale izpeljati že več državnih udarov.

Glede možnosti, da ZDA vojaško intervenirajo v Venezueli pa venezuelski poslanec Saul Ortega ocenjuje, da je vojska »globoko domoljubna in nacionalistična« in bo zato ostala lojalna Nicolasu Maduru.

Več uspeha so imeli ameriški diplomati s skupino latinskoameriških držav, ki so članice organizacije Lima. Pritisk sosed na Venezuelo je namreč pomemben, »da to ne bi izgledalo kakor ameriški imperializem,« je jasen LA Times.

V sami Venezueli pa pristaši Madura opozarjajo, da gre zgolj za nov primer državnega udara in za primer poskusa »koloniziranja« države.

Analitiki tudi opozarjajo, zakaj so ZDA tako zagrizene in zakaj že dve desetletji pritiskajo na Venezuelo – predvsem zaradi nafte, saj ima Venezuela največje dokazane zaloge nafte na svetu.

Nafte ima Venezuela več kot celo Savdska Arabija. Zaslužki od nafte pa trenutno ne odtekajo v žepe lastnikov ameriških naftnih multinacionalk, pač pa so bili v veliki meri porabljeni za izboljšanje življenjskih razmer najbolj revnih v državi.

Tudi zato so ZDA v dogovoru s Savdsko Arabijo in drugimi zalivskimi proizvajalkami nafte vplivale na to, da so cene nafte na svetovnem trgu najprej po letu 2008, še bolj pa po letu 2014 znova začele strmoglavo padati.

S tem so želeli prizadeti prav Rusijo, Venezuelo in Iran ter njihova gospodarstva, ki so zelo odvisna od prodaje nafte.

Po nekaterih načrtih bi začetno vojaško intervencijo proti Venezueli lahko opravile tudi sile Kolumbije in Brazilije, ameriški zunanji minister Mike Pompeo pa si je pri za zdaj zgolj ekonomskem in diplomatskem pritisku na Venezuelo zagotovil tudi podporo trinajstih od štirinajst držav organizacije latinskoameriških držav LIMA.

Res je tudi, da bi bila ta intervencija ZDA v Venezueli malce težji primer. Venezuela namreč kljub vsakodnevnemu uničevanju, ki ga v državi pogosto povzročajo prav simpatizerji desnih strank, ni brez orožja. Prav zato ZDA sedaj v »prve bojne linije« že potiskajo Brazilijo in Kolumbijo, kjer so na oblasti desne politične sile, ki so blizu ZDA. 

V primeru vojaške intervencije zoper Venezuelo lahko namreč agresorji zagotovo računajo na žrtve. Vojska Venezuele lahko nebo brani s 24 sodobnimi ruskimi lovci SU-30, helikopterji MI-35 »krokodil« in številnimi protizračnimi sistemi.

V zadnjih letih je Venezuela podpisala pogodbe o nakupi vojaške opreme z Rusijo v višini 11 milijard dolarjev, predstavnik »Rosoboroneksperta« pa je potrdil, da bodo v Venezueli zgradili tudi tovarno za proizvodnjo avtomatov »Kalašnikov.«

Venezuela je sicer največji uvoznik ruskega orožja v Latinski Ameriki.

Venezuela ima 11 divizij raket S-125, tri divizije Buk-M2E, in eno divizijo protizračnega sistema Antej-2500", ki je modernizirana verzija S-300.

Na kopnem pa Američane čakajo z več sto moderniziranimi tanki T-72 in večcevnimi metalci raket »Smerč« in »Grad.«

Venezuelski vojaki so te dni ZDA poslali svoje sporočilo s prepevanjem. Kot kaže spodnji posnetek, so peli: »Poslušaj jenki, kaj ti imam za povedati – ne boš interveniral v moji deželi… mi bomo tvoj latinskoameriški Vietnam!«

Prikaz vojaških kapacitet Venezuele pa si lahko ogledate tudi tukaj.

Nicolas Maduro pa je medtem obiskal tudi več vojaških oporišč in se z vojaki prevežal naokoli v amfibijskem vozilu. Najprej je obiskal 41. oklepno brigado v Paramacayu.

Tam je pokazal, da ima podporo med vojaki, ki so ga navdušeno sprejeli, kljub temu da je Guaido pozval venezuelske častnike, da naj se pridružijo njemu, tako kot je to naredil venezuelski vojaški ataše v ZDA.

Da v vojski ni vse v najboljšem redu pa kaže podatek, da so iz vojske odpustili več kot 3000 častnikov.

La Armada Bolivariana, siempre lista para defender nuestros mares con profesionalismo y patriotismo. ¡Los felicito muchachos y muchachas! pic.twitter.com/4CN6ePNinI

— Nicolás Maduro (@NicolasMaduro) 27 January 2019

Med 10. in 15. februarjem letos je namreč zapovedal tudi manevre venezuelske vojske, ki so po njegovi oceni »najpomembnejši manevri v zgodovini.«

Patrullamos las costas de Puerto Cabello en los Tanques Anfibios, dispuestos para la defensa de nuestra patria. pic.twitter.com/f0EGrL9HB8

— Nicolás Maduro (@NicolasMaduro) 27 January 2019