Velika Britanija zavrnila zahtevo Venezuele po izročitvi 1,2 milijard dolarjev vrednega venezuelskega zlata

Velika Britanija je zavrnila zahtevo Venezuele, ki želi iz britanskih trezorjev odpeljati svoje zlate rezerve. Banka Anglije, centralna banka Velike Britanije je te zlate rezerve Venezuele namreč »blokirala«.

Skupna evropska zunanja politika je ob zadnji veliki krizi v Latinski Ameriki znova postala bolj mrtva črka na papirju kot pa realnost.

Velika Britanija se je namreč pridružila Nemčiji, Franciji, Španiji in še nekaterim drugim evropskim državam, ki so Venezueli poslale ultimat, da mora država v osmih dneh odgovoriti pozitivno na zahtevo teh držav po razpisu volitev v Venezueli, sicer bodo tudi te države kot legitimnega predsednika priznale vodjo opozicije Juana Guaida in ne dosedanjega predsednika Nicolasa Madura.

Istočasno pa je Velika Britanija Venezueli preprečila tudi dostop do njenih zlatih rezerv, ki jih država sicer nujno potrebuje. Po poročanju Bloomberga so predstavniki Venezuele več tednov zaman poskušali doseči, da bi Velika Britanija predala zlato Venezuele, ki se nahaja v njenih trezorjih.

Calixto Ortega, guverner venezuelske centralne banke je zato sredi decembra dopotoval v London – vendar brez uspeha.

Pogovori so bili neuspešni predvsem zato, ker so zunanji minister ZDA Mike Pompeo in John Bolton, svetovalec za nacionalno varnost Donalda Trumpa pritiskali na britanske uradnike in politike, da zamrznejo lastnino Venezuele.

Po nekaterih podatkih naj bi imela Venezuela za okoli 8 milijard dolarjev rezerv v tujini. Količina zlata Venezuele v bančnih trezorjih naj bi se v zadnjih mesecih celo podvojila, količinsko naj bi se povečala s 14 na 31 ton.

Sicer pa je imela Venezuela podobne težave pri dostopu do svojega zlata v Veliki Britaniji že v preteklosti. Bankirji v Veliki Britaniji naj bi zavračali predajo zlata zaradi domnevnega strahu, da bodo venezuelski uradniki zlato prodali in uporabili za lastno obogatitev.

Vendar se je kmalu oglasil tudi samooklicani predsednik Venezuele Juan Guaido in pozdravil »zaščito lastnine Venezuele.« Dejal je, da bo denar odslej namenjen »za hrano, zdravila in prihodnost naših otrok.«

V nasprotju z nekaterimi članicami EU in ZDA, ki so se odločile za intervencijo v notranje zadeve Venezuele pa so Rusija, Kitajska, Mehika in Turčija že podprle predsednika Nicolasa Madura kot »edinega demokratično izbranega voditelja države« in pozvale druge države, da ne sledijo »destruktivnemu tujemu vpletanju v notranje zadeve Venezuele.«

Grožnje evropskih držav in ZDA je zavrnil tudi zunanji minister Venezuele.

»Nihče nam ne bo izrekel ultimata ali nam govoril, naj pripravimo volitve ali ne,« je dejal venezuelski zunanji minister Jorge Arreaza.

Ruski veleposlanik pri OZN Vasilij Nebenzija pa je ZDA in njene zaveznice obtožil poskusa državnega udara proti venezuelskemu predsedniku.

Razmere v Venezueli so se začele zaostrovati, ko je Maduro 10. januarja prisegel za drugi predsedniški mandat. Parlament, katerega delovanje je od vzpostavitve ustavodajne skupščine naprej sicer nezakonit, je pet dni zatem sprejel deklaracijo, v kateri je nov Madurov mandat razglasil za nezakonitega.

Na poziv opozicije je prišlo do množičnih demonstracij, ki se jih je udeležilo več sto tisoč ljudi.

Na teh protestih se je predsednik parlamenta Guaido 23. januarja razglasil za začasnega predsednika Venezuele. Priznale so ga ZDA in večina držav Latinske Amerike. K čimprejšnjim volitvam je pozvala tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini. Iz vrha vojske in policije v Venezueli pa so sporočili, da bodo še naprej spoštovli odločitve edinega legitimnega predsednika - Nicolasa Madura.

Vendar pa številne države sveta še zmeraj nasprotujejo vmešavanju tujih držav v notranje zadeve Venezuele, saj to predstavlja tudi resno kršitev mednarodnega prava.

Vse več pa je tudi opozoril, da so se tudi doslej skorajda vse tuje intervencije v notranje zadeve drugih držav praviloma končale - s katastrofami.