nedelja, 03. maj 2026 leto 31 / št. 123
Kitajska udarila nazaj: Zakaj so sankcije proti Pekingu nevarnejše za Evropo kot za Kitajsko
Z nadzorom nad dobavnimi verigami - Kitajska vrača udarec...Vir:X
Peking je v 24 urah sankcioniral sedem evropskih obrambnih velikanov — in pokazal, da EU ne more igrati igre »dolge roke« brez posledic.
Ko je EU 23. aprila 2026 sprejela svoj 20. paket sankcij proti Rusiji, je med 27 novimi subjekti na črno listo uvrstila tudi 16 kitajskih podjetij in posameznikov iz Hongkonga.
Uradna razlaga Bruslja je bila: »Ti subjekti pomagajo Rusiji in Belorusiji obiti sankcije ali dobavljajo komponente za vojaško industrijo.«
A Peking se ni zmenil za pojasnila.
China hits back at EU.
— Alternative News (@AlternatNews) April 27, 2026
One day after the EU approved its latest round of anti-Russian sanctions, which targeted 27 entities from mainland China or Hong Kong, China hit back.
China will no longer supply goods to companies linked to weapons sold to Taiwan.
They start with 7… pic.twitter.com/tatCSd1T9Z
V manj kot 24 urah je kitajsko ministrstvo za trgovino objavilo svoj seznam — sedem evropskih obrambnih in letalskih podjetij je bilo uvrščenih na kontrolni seznam izvoza »dual-use« izdelkov.
Med njimi: belgijski Herstal in FN Browning, nemški Hensoldt, češki Omnipol, SpaceKnow, Excalibur Armory in Výzkumný a zkušební letecký ústav.
Kaj to pomeni v praksi?
EU plačuje za orožje, ki ga ne more proizvesti, ker je sama sankcionirala dobavitelje.
Kitajska ne sankcionira EU v smislu zamrznitve premoženja ali prepovedi potovanj.
Sankcionira jo tam, kjer jo najbolj boli: pri dostopu do redkih zemeljin, polprevodnikov, baterij, magnetov, elektronike in drugih »dual-use« komponent, brez katerih evropska obrambna industrija ne more delovati.
Hensoldt AG, nemški velikan, ki proizvaja senzorje in radarske sisteme za evropske lovce in druge izdelke, je odvisen od kitajskih redkih zemljin za natančne magnete in polprevodnike.
Češki SpaceKnow, ki analizira satelitske posnetke za vojaške namene, uporablja kitajske komponente za svoje platforme.
Belgijski Herstal, proizvajalec orožja, potrebuje kitajsko jeklo in kemikalije.
Kitajsko ministrstvo je jasno povedalo: ukrepi so bili sprejeti za »zaščito nacionalne varnosti in izpolnjevanje mednarodnih obveznosti, kot je neširjenje.«
A podtekst je očiten: če EU uporablja »dolgo roko« proti Kitajski, bo Kitajska uporabila svojo »dolgo roko« proti EU — a kitajska je daljša, ker je evropska obrambna industrija bolj ranljiva.
Evropska obrambna industrija je ob tem v fazi obnove.
Po letih zanemarjanja in »mirovne dividende« se EU zdaj trudi povečati proizvodnjo orožja za Ukrajino in za lastno obrambo.
A ta industrija je globoko vpetena v globalne dobavne verige.
Poglejmo primer redkih zemljin — 60 % svetovne proizvodnje je kitajske.
Pri polprevodnikih je podobno — Kitajska nadzoruje velik del proizvodnje.
Baterije — 80 % svetovne kapacitete je v Kitajski.
20. paket sankcij je dokaz, da si Bruselj želi biti igrati vlogo »velike sile«, a nima mehke moči za izvedbo. Kitajska to ve. In udarila je tam, kjer je posebej ranljiva.
Češki evropski poslanec Tomáš Zdechovský, rezervist in poročevalec za obrambo, je priznal: »Naš obrambni sektor se že nekaj časa oddaljuje od odvisnosti od Kitajske za občutljive komponente, a manjša ali specializirana podjetja tvegajo zamude, višje stroške ali potrebo po ponovni certifikaciji alternativnih dobaviteljev.«
To je diplomatski način za priznanje: »Smo v težavah.«
Na EU-ukrajinskem poslovnem vrhu, ki je potekal isti teden, so ukrajinski vojaški uradniki in proizvajalci dronov opozorili, da je »evropska in ukrajinska odvisnost od Kitajske za proizvodnjo dronov ogromno tveganje.«
Predstavnik ukrajinskega proizvajalca dronov Skyfall je dejal: »Obstaja ogromen problem z varnostjo oskrbe za ključne komponente.«
To pomeni: EU financira Ukrajino z 90 milijardami evrov, del tega denarja gre za drone, a droni potrebujejo kitajske dele. Kitajska zdaj omejuje te dele.
Torej EU plačuje za orožje, ki ga ne more proizvesti, ker je sama sankcionirala dobavitelje.
Kitajsko zunanje ministrstvo je Bruselj opozorilo: »EU bo nosila vse posledice.«
Še več, Kitajska je tudi proti tistim, ki bi izvajali evropske ali podobne ameriške sankcije uvedla – svoje sankcije.
China has just cut off the claws of America’s long-arm jurisdiction inside China.
— (@OopsGuess) May 3, 2026
It has warned companies operating in China not to obey U.S. unilateral sanctions.
The blocking order is simple:
Do not recognize.
Do not execute.
Do not comply.
If Chinese companies help the… pic.twitter.com/Prc9ZsYsgh
Če bodo spoštovali tuje sankcije, bodo sankcionirani po kitajski zakonodaji.
Kitajska jasno zahteva – ne upoštevajte, ne izvajajte teh sankcij!
Kdor se bo pregrešil bo ostal brez dostopa do najpomembnejšega in največjega trga na svetu.
A truly courageous and morally sound move by China. This is exactly what Western leaders should have done when Trump unilaterally tore up the JCPOA. The EU's Blocking Statute was designed to shield European actors from US extraterritorial sanctions on Iran—and even prohibits… https://t.co/zpecTFjAQN
— Utopia (@nikitsh) May 2, 2026
To ni prazna grožnja.
Peking ima orodja: omejevanje izvoza redkih zemeljin, odlašanje carinskih postopkov za evropske izdelke, omejevanje dostopa kitajskih trgov za evropska podjetja.
In vse to lahko stori brez formalnih sankcij, prek birokratskih »ukrepov.«
Kitajska ima alternativo: ruski trg, azijski trg, afriški trg, BRICS.
Če EU uporablja »dolgo roko« proti Kitajski, bo Kitajska uporabila svojo »dolgo roko« proti EU — a kitajska je daljša, ker je evropska obrambna industrija bolj ranljiva.
Evropa pa nima alternative za kitajske komponente — vsaj ne v naslednjih 5–10 letih.
Če se EU in Kitajska resno spravita v trgovinsko vojno, bo evropska industrija trpela prej in močneje.
In to v času, ko EU že tako bori z inflacijo, energetsko krizo in vojno v Ukrajini.
20. paket sankcij je dokaz, da si Bruselj želi biti igrati vlogo »velike sile«, a nima mehke moči za izvedbo. Kitajska to ve.
In zato je udarila tam, kjer je EU posebej ranljiva.
