ZDA so na današnji dan pred 72 leti prvič uporabile jedrsko orožje v vojni in odvrgle atomsko bombo na japonsko Hirošimo. Tri dni kasneje je enako usodo doživel še Nagasaki, bombi pa sta prisilili Japonsko h kapitulaciji v drugi svetovni vojni. Napad v Hirošimi tradicionalno obeležijo s slovesnostjo, ki poziva k svetu brez jedrskega orožja in vojn.
sreda, 23. september 2026 leto 31 / št. 266
Pred dnevom reformacije Slovenija razdeljena, sedanja oblast pa to razdeljenost še dodatno krepi
Današnji dan je posvečen Primožu Trubarju in reformaciji. Toda zdi se, da so danes Slovenci tudi ob Trubarjevemu prazniku bolj razdeljeni kot kadarkoli v novejši zgodovini. In vlada to razdeljenost s svojimi tviti le še krepi.
Predsednik vlade Marjan Šarec je ministre opozoril, da njihove izjave o drugem tiru niso primerne, dokler se z njimi ne seznani vlada. Prav tako je dejal, da se vsi v vladi zavzemajo za vse skupine ljudi v državi.
Američan John Allen Chau, ki so ga ubili pripadniki plemena Sentinel, je domnevno želel pleme spreobrniti v krščanstvo. Misijonar, ki je bil v stiku z njim v zadnjih dneh, je dejal, da je Chau želel Sentinelcem približati Biblijo, poroča britanski BBC.
Volilni izidi v Pomurju, kjer je 27 občin, so prinesli nekaj presenečenj, od visokih zmag nekaterih do slovesa štirih dosedanjih županov. V drugem krogu bodo župane dobili v osmih občinah, tudi v Lendavi, Ljutomeru in Gornji Radgoni.
Nemčija je prepovedala vstop v državo 18 savdskim državljanom, ki naj bi bili povezani z umorom savdskega novinarja Džamala Hašodžija, je danes sporočil nemški zunanji minister Heiko Maas.
Savdska Arabija je podprla odločno strategijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa do Irana, svojega regionalnega tekmica, potem ko ameriški predsednik danes ni potrdil iranskega spoštovanja jedrskega sporazuma iz leta 2015.
V Kočevju bodo 2. novembra položili temeljni kamen za Yaskawino novo tovarno robotov, ki je po poročanju časnika Finance že dobila gradbeno dovoljenje, tako da so ta teden že začeli z deli. Celotna naložba v evropsko tovarno največjega svetovnega proizvajalca industrijskih robotov bo stala približno 25 milijonov evrov.
Izvršna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde je v svojem govoru na plenarnem delu rednih letnih srečanj IMF in Svetovne banke v Washingtonu ponovila poziv, naj svet izkoristi obdobje gospodarske rasti za potrebne reforme. Podobno je v nagovoru izpostavil predsednik Svetovne banke Jim Yong Kim.
Španska vlada bi zaradi katalonske krize lahko znižala napoved gospodarske rasti za prihodnje leto, je danes po navedbah francoske tiskovne agencije AFP sporočila podpredsednica vlade Soraya Saenz de Santamaria. O konkretnih številkah ni govorila. Vlada je julija oceno rasti postavila pri 2,6 odstotka.
Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je danes opozoril, da bi imela morebitna vojaška intervencija v Severni Koreji uničujoče posledice. Hkrati je ZDA in Turčijo pozval, naj najdeta rešitev v medsebojnem sporu zaradi aretacije uslužbenca ameriškega konzulata v Istanbulu.
Kremelj je nekaj ur pred govorom ameriškega predsednika Donalda Trumpa o strategiji ZDA do Irana opozoril, da bo odstop od jedrskega sporazuma z Iranom "resno poslabšal situacijo" glede iranskega jedrskega programa.
Največji evropski avtomobilski proizvajalec Volkswagen je septembra prodal nekaj več kot milijon vozil, kar je 6,6 odstotka več kot septembra lani in prvič doslej več kot milijon. Glavnino zaslug za takšen uspeh imata veliko povpraševanje po športnih terenskih vozilih in močna rast na Kitajskem.
V pristanišče v italijanskem Palermu je danes prispela ladja za reševanje migrantov, na kateri je bilo 606 ljudi, med njimi 241 mladoletnih.
Ameriško tehnološko podjetje Uber je danes uresničilo svoje napovedi in vložilo pritožbo proti odločitvi londonskih oblasti, ki so septembra sklenile, da mu ne podaljšajo licence za delovanje v mestu. Kot so zapisali ob tem, bodo Londončani tako lahko še naprej uporabljali njihovo storitev, hkrati pa upajo na nadaljevanje pogovorov z oblastmi.
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc meni, da so za izgube javnih zdravstvenih zavodov kriva poslovodstva in tudi prenizke cene zdravstvenih storitev. Zato napoveduje, da bodo cene višje že 1. januarja prihodnje leto. Poslovodstva, ki ne bodo kos nalogam v okviru sanacije, bodo morali nadomestiti tisti, ki bodo to zmogli, je dejala.