Na zasedanju IMF in Svetovne banke pozivi k bolj pošteni svetovni ekonomiji

Izvršna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde je v svojem govoru na plenarnem delu rednih letnih srečanj IMF in Svetovne banke v Washingtonu ponovila poziv, naj svet izkoristi obdobje gospodarske rasti za potrebne reforme. Podobno je v nagovoru izpostavil predsednik Svetovne banke Jim Yong Kim.

Analize sklada po navedbah Lagardove dokazujejo, da so strukturne reforme najmočnejše v času okrevanja, spopasti pa se je potrebno tudi z družbenimi neenakostmi, ki dokazano zavirajo rast in spodkopavajo zaupanje. Pozvala je k investicijam v zdravstvo, izobraževanje, enakopravnost žensk, utrjevanje socialnih mrež in k višjim davkom za bogate.

Potrebno bi bilo nasloviti tudi težave, ki posebej skrbijo mlade, kot so sistemska korupcija in podnebne spremembe. Že samo če se družba sama ocenjuje kot nizko koruptivno, se lahko krepko poveča učinkovitost javnih investicij in poviša rast realnega dohodka na prebivalstva. Boj proti pranju denarja in financiranju terorizma je prav tako prioriteta IMF, ki nudi pomoč 120 državam sveta.

Kim je v času, ko se svet vse bolj zapira vase oziroma za državne meje, pozval k nadaljevanju mednarodnega sodelovanja in investicij v razvoj. Leta 2013 je svet naznanil cilj končanja ekstremne revščine do leta 2030, ki ga lahko doseže le s pospeševanjem vključujoče gospodarske rasti, utrjevanjem odpornosti pred šoki in grožnjami ter spremembo modela investiranja.

Namesto vlaganja v ekonomijo in šele potem v ljudi Kim poudarja, da je dokazano veliko bolj pametno najprej vlagati v ljudi, saj bo posledično tudi ekonomija rasla. Raziskava Svetovne banke za obdobje od 1991 do 2016 kaže, da so države, ki so več vlagale v ljudi, povprečno dosegale hitrejšo gospodarsko rast od tistih, ki so to zanemarile. Vlaganje v ljudi pomeni vlaganje v zdravstvo, izobraževanje in socialo.

Na ravni Svetovne banke uradna razvojna pomoč nerazvitim ne bo dovolj. Potrebno bo okrepiti sodelovanje z zasebnim sektorjem in banka po lastnih navedbah ima programe maksimiziranja pomoči, ki delujejo. Kot dokaz je Kim izpostavil Egipt, ki je veliko denarja usmerjal v energetske subvencije, v sodelovanju z mednarodnimi finančnimi ustanovami in projekti zasebnega sektorja pa je je v treh letih lahko pomoč revnim v hrani povečal za 300 odstotkov.

Podobno sodelovanje pri reformi zdravstvenega sistema je v Turčiji od leta 2002 znižalo smrtnost dojenčkov, ki je bila takrat najvišja v državah OECD, za polovico, pričakovana življenjska doba je narasla z 71 na 74 let, smrtnost otrok pod petim letom starosti pa padla za 55 odstotkov.

Seznanjanje javnosti s pozitivnimi učinki programov mednarodnih finančnih ustanov je ključno še posebej v času, ko ZDA s predsednikom Donaldom Trumpom poudarjajo nacionalni egoizem, znižanje davkov bogatim in rušenje mrež socialne varnosti. Kim skuša ameriški denar za Svetovno banko zadržati tudi preko sodelovanja s Trumpovo hčerko Ivanko.

Pred tremi meseci so tako na vrhu G20 skupaj z njo ustanovili novo pobudo financiranja ženskih podjetnic po svetu predvsem v nerazvitih državah. Trump je že obljubil 50 milijonov dolarjev pomoči ZDA za ta program, večino denarja pa so prispevale arabske države na čelu s Savdsko Arabijo. Nabralo se je že za 340 milijonov dolarjev zavez.